Tobak v deželi Kranjski

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (98)

Prepoved kajenja v javnih prostorih ni pravzaprav nič novega. Že pred več kot dvesto leti so se tudi v deželi Kranjski spopadali s tobakom in nikotinom: 12. maja 1811 je kranjski intendant prepovedal kajenje cigar in pip brez pokrovcev po ulicah in trgih Ljubljane. Pojasnil je, da gre za veliko požarno nevarnost in da tobačni dim moti tudi večino ljudi.

Že pred tem je francoski znanstvenik Jean Nicot prvi iz tobaka izločil snov, ki se po njem imenuje nikotin. Gre za zelo močan strup, saj že 0,05 grama nikotina lahko povzroči smrt pri človeku. Prvotno so sicer menili, da zmerne količine kajenja blagodejno vplivajo na človekov organizem, kasneje pa so ugotovili, da je v tobačnem dimu še cela vrsta strupenih primesi, kot so ogljikov monoksid, cianidi, amonijak, piridin, žveplo in še vrsta drugih.

V 17. stoletju se je kajenje, ki so ga takrat ime­novali pitje tobaka, močno razširilo v vseh družbenih slojih. Kadili so vsi, od kmetov do plemičev. V 18. stoletju so se kadilci že razdeli­li. V višjih slojih je postalo običajno njuhanje to­baka, medtem ko so ga kmetje še vedno kadili. Že takrat je država spoznala, da si s kajenjem na lahek način polni blagajno.

Leta 1783 je povprečni prebivalec habsburške monarhije pokadil ali ponjuhal pol kilograma tobaka na leto. Tobak se je širil predvsem po podeželju. V mesta se je kajenje vrnilo šele na prehodu iz 18. v 19. stoletje, ko je to postalo ne­kakšna moda meščanstva in srednjih slojev. Takrat so višji sloji začeli opuščati za rokoko značilno njuhanje, nižji pa žvečenje, tudi zato, ker so nova pravila vedenja prepovedala pljuvanje.

Na kmetih so kadili predvsem pipe, med me­ščanstvom pa se je v višjih slojih uveljavljalo kajenje cigar. Cigara je bila v predmarčnem obdobju simbol napredka in liberalizma, v drugi polo­vici 19. stoletja pa premožnosti. V nižjih slojih se je takrat razširilo kajenje cenejših cigaret. Predvsem so se razširile med literati, ume­tniki, igralci in meščani. Kajenje cigaret je bilo dokaz finih manir in emancipacije žensk. Zanimivo, da naj bi danes veljalo kajenje, posebno pri mladih dekleih, za nekakšen dokaz odraslosti …

Ponekod so že od 17. stoletja uveljavljali pre­poved kajenja, vendar so že takrat imeli nekateri to za nedopu­stno vmešavanje v zasebno življenje. Splošna prepoved ni nikoli zaživela. Kajenje je v javnosti pred­marčne dobe postalo simbol političnega uporni­štva in zato politične sumljivosti. Zaradi tega je tudi razumljivo, da je bil eden prvih praktič­nih ukrepov marčne revolucije leta 1848 odprava prepovedi kajenja na javnih mestih.

Zanimivi Gorenjci tedna in dogodki iz dežele Kranjske:

V Nemškem Rovtu v Bohinju se je 8. 5. 1881 rodil čebelar in trgovec Jan Strgar. V svojem času je bil največji izvoznik čebel. V originalnih kranjičih je v Avstralijo in na Japonsko pošiljal cele družine. Razpošiljal je le pasemsko čiste kranjske sivke, tudi osemsto do tisoč rojev in matic na leto.

Na Potoku v Ziljski dolini se je 11. 5. 1784 rodil slovenski jezikoslovec in ljudski preroditelj Urban Jarnik. V celovški Carinthii so začele izhajati njegove Pripombe o germanizaciji Koroške.

Andrej Štremfelj in Nejc Zaplotnik sta 13. 5. 1979 kot prva Slovenca po prvenstveni smeri stopila na najvišjo goro sveta Mount Everest.