(Ne) posluh za pašne planine
»Lahko prodamo kislo mleko, ker je to primarna kmetijska dejavnost, ne moremo pa prodati kislega mleka z žlico, ker gre za strežbo.« To je ponazoritev, kako zapleteno z zakoni je postalo delo pastirja na pašni planini. A predlog, da naj bi to delo kot prej potekalo po »zdravi kmečki pameti«, na nujni seji Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v državnem zboru ni naletel na dovolj posluha.
Ljubljana – Seja je bila pred nedavnim na sklic NSi. Pravzaprav so potrebo po sklicu nujne seje poudarili že številni udeleženci lanske okrogle mize v zvezi s problematiko pašnih planin, od pastirjev, predstavnikov agrarnih skupnosti do sklicateljev, Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) – Zavoda Kranj, Občine Tržič in občinskega odbora NSi s predsednico Marijo Lavtar. Upali so, da bodo do pašne sezone, ki je pred vrati, s sodelovanjem pristojnih državnih institucij ustrezno rešili zaposlovanje pastirjev, da se bo planšarije izvzelo iz obveznosti uporabe davčnih blagajn, ker da so te na planinah neživljenjske. Odboru so tudi predlagali, da se dopolnilna dejavnost planšarija ponovno doda na seznam dopolnilnih dejavnosti. Sedaj je na planinah možno kot dopolnilo dejavnost registrirati le predelavo mleka, kjer se dopolnilna dejavnost opravlja na drugem registriranem obratu na planini in opravljanje dopolnilne dejavnosti kot turistične kmetije z nastanitvijo. Planšarije, kot še dodajajo, so postale enakovredne ponudnikom, ki se ukvarjajo z množičnim turizmom; pa tega na planšarijah nimajo, a delati morajo po enakih zakonih.
Pobudniki sprememb so se zavzeli za moratorij na prodajo deležev agrarnih skupnosti, s tem bi dosegli, da ne bo prišlo do razprodaje planinskih pašnikov med dediče, katerih interes je samo denar, in ne gospodarjenje s planinami. A kot jim je povedala državna sekretarka pri ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Tanja Strniša, je zagotovljeno ustavno varstvo lastninske pravice, zato lahko vsak solastnik ali skupni lastnik v agrarni skupnosti prosto proda svoj solastniški delež. »Smo pa z Zakonom o agrarnih skupnostih določili predkupni vrstni red v primeru prodaje solastniškega deleža. Ta je tak, da je prvi predkupni upravičenec agrarna skupnost sama,« je pojasnila Strniševa.
Vztrajali bodo v dobro pašnih planin
Koliko različnih zapletenih zakonov, aktov, uredb morajo poznati in upoštevati pastirji, je razvidno v magnetogramu seje odbora, in nanje so se sklicevali zastopniki državnih institucij. Strniševa je zatrdila, da so našli že veliko sistemskih rešitev v zvezi s problematiko pašnih planin, ki gredo v korist in administrativno razbremenitev. Tudi glede zaposlitev pastirjev, npr. v obliki vrednotnic, a so zastopniki pašnih planin povedali, da se te v praksi niso obnesle. Pastirji tudi ne izhajajo iz pisarn, ampak s terena in izkušenj. Z nobenim od predlogov predlagatelji na seji odbora (prišli so tudi zastopniki pašnih planin, predstavniki KGZS ...) niso uspeli, a Lavtarjeva napoveduje, da bodo vztrajali pri spremembah v dobro pašnih planin.