Krakov in Visoke Tatre (1)

Besedilo: Grega Flajnik
Kategorija: Izleti GG / ponedeljek, 8. maj 2017 / 08:47

Nie damy się oziroma Ne damo se je bil moto Poljakov za odpor proti Hitlerju. Ta moto lahko velja za celotno poljsko zgodovino, saj so jih skoraj nenehno ogrožali pogosto premočni nasprotniki. Kako živijo danes, smo skupaj doživeli na Glasovem izletu.

Na večdnevnem potovanju v organizaciji potovalne agencije Alpetour s sodelovanjem Gorenjskega glasa smo želeli spoznati, kako Poljaki živijo danes in kako so v preteklosti. Zato smo se podali v mesto Krakov z okolico. Samo mesto je bilo do konca 16. stoletja glavno mesto Poljske, grič Wawel ob reki Visli pa bivališče kraljev. Nedaleč od mesta so v rudniku Wieliczka izkopavali sol, ki je bila mnogo let toliko vredna kot zlato. Zahodno od Krakova leži mesto Au­schwitz, po poljsko Oswiecim, v njem je bilo med drugo svetovno vojno največje nemško uničevalno taborišče – sinonim za množično uničevanje ljudi.

Na potovanju smo se v zgodnjih jutranjih urah vozili po Slovaški, točneje po dolini reke Váh, skozi večji mesti Trenčin in Žilina, kjer so danes mnogi prebivalci zaposleni v podjetjih Kia in Hyundai.

Poljsko-slovaško mejo smo prečkali ob vznožju Visokih Tater. To gorovje je najvišji del Tater in vseh Karpatov. Leži severno od Nizkih Tater, od katerih jih loči prej omenjena dolina reke Váh. Glavni del z vsemi najvišjimi vrhovi gorovja leži na Slovaškem. Njihov najvišji vrh je tudi najvišji vrh Slovaške Gerlachovský štít, vrh Rysy, visok 2499 metrov, pa je najvišja gora Poljske. Visoke Tatre spominjajo na naše Alpe, le da so precej manjše. Tako kot v Alpah je tudi v Tatrah veliko jezer. Najbolj znano je Morsko oko, za katerega legenda pravi, da je pod zemljo povezano z Ja­dranskim morjem.

Naprej smo se peljali skozi vas Chochołów, ki slovi po zanimivi gorski arhitekturi. Zgradbe so večinoma iz lesa, včasih so bile to pastirske koče, danes jih je mnogo spremenjenih v počitniške hišice. Naš prvi postanek je bil v mestu Zakopane, ki je Slovencem znano zaradi tekmovanj v smučarskih skokih. Tu je moderno urejen skakalni center z imenom Krokiew. Tako se imenuje tudi hrib, na katerem so zgrajene skakalnice. Te so zgradili v času, ko je tu skakal Adam Małysz, ki je postal poljski narodni junak, sicer doma iz Wisle. Največ gledalcev na skakalnici pa ni bilo na skokih, ampak ob zadnjem obisku papeža Janeza Pavla II. Zakopane so namreč kraj, kamor je veliki poljski papež z veseljem hodil na dopust še v času, ko je bil krakovski škof. Tja pa se je vračal tudi, ko je bil že papež.

Danes v Zakopane hodi na dopust veliko Poljakov. Pozimi obiskujejo smučišča, poleti, ko so na nadmorski višini okrog tisoč me­trov temperature znosnejše, hodijo največ v gore. Mi smo si v prvem delu in po jutranji kavi ogledali zanimive lesene stavbe, ki so večinoma nastale na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Takrat je tu živel pisatelj, arhitekt, slikar Stanislaw Witkiewitcz. On je izdelal načrte za nekaj prvih lesenih stavb v mestu, ki so kombinacija klasične gradnje pastirskih koč in takratnega umetniškega stila, ki prihaja iz Francije, art novueau. To pomeni, da je lesenim kočam dodal še iz lesa izrezljane dodatke. Po ogledu centra mesta smo se z vzpenjačo, ki je zgrajena kot kombinacija žičnice in železniške proge, povzpeli na planoto Gubalowka, s katere je lep pogled na Visoke Tatre in mesto Zakopane. Dan smo zaključili z okusno večerjo v prijetnem hotelu v bližini središča mesta.

(Nadaljevanje prihodnjič)