Drago Tršar, izjemen kipar, ustvarjalni garač

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / nedelja, 30. april 2017 / 08:42

V Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju smo v torek na dober mesec dni dolgo razstavno pot pospremili pregledno razstavo umetniškega opusa Prešernovega nagrajenca, akademskega kiparja in akademika Draga Tršarja. Gre za prvo v seriji preglednih in tematsko raznolikih razstav, združenih v medinstitucionalnem projektu Monument Drago Tršar. Eden naših doma in v svetu priznanih kiparjev letos praznuje visok življenjski jubilej – devetdeset let.

Kranj – Kot je v torek zvečer v atriju Pavšlarjeve hiše, v kateri od leta 2001 domuje Galerija Prešernovih nagrajencev (GPN), v uvodu povedal njen vodja Marko Arnež, sicer tudi eden pobudnikov obsežnega razstavnega projekta z naslovom Monument Drago Tršar, bo ta potekal v eminentnih galerijah v različnih mestih po Sloveniji vse do jeseni prihodnjega leta. Aktualna postavitev v GPN je prva v nizu razstav, na katerih se bo s svojimi deli predstavljal letošnji jubilant. Tršarjeva monumentalna plastika, morski motivi, mala plastika, motivika erotike, portreti, dela na japonskem papirju, risbe in akrilne slike na platnu … bodo v naslednjih dveh letih razstavljeni v sedmih galerijah po Sloveniji, od Murske Sobote prek Slovenj Gradca in Ljubljane do Pirana in Kostanjevice na Krki.

»V Moderni galeriji smo že nekaj let razmišljali, na kakšen način se pokloniti kiparju Dragu Tršarju in njegovemu obsežnemu umetniškemu opusu. Samo del male plastike je na stotine in imel sem veliko težavo, kako pregled njegovega ustvarjanja združiti v eno razstavo. Zato se mi zdi ideja o več različnih razstavah po več mestih odlična,« je v nagovoru razmišljal tudi eden nosilcev projekta dr. Marko Jenko iz Moderne galerije. Da bodo razstave večinoma tematske, v Obalnih galerijah motivika povezana z morjem, v Moderni galeriji monumentalna plastika, v Mestni galeriji Ljubljana mala plastika … in tako naprej.

V Kranju je tako na ogled delček vsega, kar bo v nadaljevanju še obsežneje predstavljeno v preostalih sodelujočih galerijah. »Večina tokrat razstavljenih del je iz avtorjevih ateljejev v Ljubljani in Fiesi, na ogled pa je tudi nekaj del iz stalne zbirke naše galerije, ki nam jih je velikodušno poklonil avtor,« je povedal Marko Arnež, ki je pri postavitvi razstave v vseh treh nadstropjih galerije sodeloval s Tršarjevim sinom dr. Žigo Tršarjem in hčerko Evo Tršar Andlovic.

Tako se v pritličju galerije najprej srečamo s Tršarjevimi bronastimi plastikami, predvsem gre za njegove značilne ozke in visoke vertikalne figure tako iz osemdesetih let prejšnjega, kot prvih let aktualnega stoletja, med drugim so tu čudovite Tri gracije, pa njegove Praznične figure ali pa igrivi plastiki z naslovom Plamen in Valove ima v laseh. V prvem nadstropju so na ogled nekatera njegova dela z motivom množic, v zadnji, najintimnejši sobi razstavišča se kipar predstavlja tudi v slikarski maniri, na ogled pa so izjemno subtilne tonirane risbe na japonskem papirju, na katerih avtor v abstrakciji predstavlja valove, družino, množico, strelo. Tu je tudi slika Nočno sonce. V osrednjem delu, kjer je na ogled tudi dokumentarni film, posnet pred leti v kiparjevem ateljeju in GPN, je predstavljenih nekaj olj in akrilov na platnu, v katerih avtor izraža tudi več kolorita.

V zadnje nadstropje se povzpnemo, da bi se srečali s Tršarjevimi deli, ki jih zaznamuje tematika erotike. Tej se avtor posveča tako v kiparstvu kot slikarstvu, saj so na ogled tako akrili na platnu in risbe kot figure v bronu, večinoma ženski akti, v katerih kipar v realistični maniri poudarja tudi najintimnejše detajle.

In da ne pozabim: prav tako zelo zanimiva je soba, v kateri so predstavljeni portreti v glini, bodisi večji Ivan Cankar v glazirani glini bodisi portreti kulturnikov in njegovih znancev v žgani glini, med drugim Rudija Šeliga, Franca Novinca, Nika Grafenauerja … O kiparju Dragu Tršarju in razstavljenih delih je spregovoril Milček Komelj, ki je prispeval tudi obsežnejše besedilo v razstavni katalog.

Drago Tršar je kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani diplomiral leta 1951, konec petdesetih let je s problematiko plastike množic izvirno vstopil v sočasno svetovno kiparstvo. Sledila so vabila na najpomembnejše svetovne razstave, Beneški bienale, Documento v Kasslu, Middelheim park v Antwerpnu, Gugenheim Museum v New Yorku. Že leta 1960 je postal asistent na ljubljanski akademiji, štirinajst let kasneje pa tudi redni profesor. Nagrado Prešernovega sklada je prejel leta 1968 za razstavljena kiparska dela v Mali galeriji v Ljubljani leto prej, Prešernovo nagrado pa leta 1990 za življenjsko delo. Leta 1991 je postal član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Kljub temu da je dopolnil devetdeset let, mojster še vedno ustvarja.

Predsednik SAZU Tadej Bajd, ki je odprl razstavo, je med drugim dejal: »Za znanost pravimo, da mora biti odlična in mednarodna, sicer sploh ni potrebna. Mislim, da podobno velja tudi za umetnost.« In prav mednarodna prepoznavnost je jasno razvidna tudi iz bogatega opusa akademika Tršarja.