Otroški pevski zbor Obirčki z Obirskega/Ebriacha pri Železni Kapli, ki ga vodita Majda Furjan - Kutschnig in Tanja Smrtnik - Furjan.

Mlada pesem v Železni Kapli

Domača imena na zemljevidu in v živi rabi je bila tema ponedeljkovega pogovora v župnišču v Pliberku/Bleiburgu, ki ga je usmerjala slovenistka in etnologinja ter vodja Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik Celovec Martina Piko Rustia. Slovenska ledinska in hišna imena so bila sprejeta v avstrijski seznam nesnovne kulturne dediščine, kar je spremenilo pogled na to tematiko. Ta imena so živa kulturna dediščina in tudi bistvena sestavina kulturne in narodne identitete koroških Slovencev. Zato jih je treba zapisovati, pravi Martina Piko Rustia.

Farna dvorana pri župnišču v Železni Kapli je bila v nedeljo popoldne zasedena do zadnjega kotička. Krščanska kulturna zveza iz Celovca, fara Železna Kapla in SPD Zarja iz Železne Kaple so priredili tradicionalno srečanje otroških in mladinskih zborov. Na njem je v 12 zborih, ki delujejo večinoma pri Slovenskih prosvetnih društvih, pelo nad 200 mladih pevk in pevcev, kar je spoštovanja vredno število. Kapelskemu koncertu bo sledil še koncert 7. maja v hotelu Hafnersee ob Habnarškem jezeru v Plešerki/Plescherkenu pri Hodišah/Keutschachu. »Srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov ima več pomenov. Zbori se lahko sami odločajo, kje bodo nastopili, sami nastopi pa so izjemno pomembni za pevce, saj lahko pokažejo, kaj so se naučili na vajah. Zbori so dvojezični in tudi pojejo dvojezično. V njih prepevajo tudi dekleta in fantje, ki sicer ne znajo slovensko, pa je zato zbor priložnost za prvo srečanje s slovenščino in za premagovanje nezaupanja med različno govorečimi,« je povedal dolgoletni kulturni delavec in vodja urada Katoliške akcije v Celovcu Andrej Lampichler z Radiš/Radsberga. V programu, ki ga je dvojezično povezovala Maja Smrtnik, so peli zbori iz Železne Kaple/Eisenkappel, iz Šentrprimoža/St. Primusa, iz Dobrle vasi/Eberndorfa, iz Žitare vasi/Sittersdorfa, z Radiš/Radsberga in Obirskega/Ebriacha, iz Globasnice/Globasnitze in Celovca/Klagenfurta, iz Šentjakoba/St. Jakoba in iz Pliberka/Bleiburga. Pliberški zbor Mlada Podjuna je bil najštevilnejši med vsemi nastopajočimi zbori. Koncert je bil sklenjen s skupno pesmijo Mi se imamo radi.


Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / sobota, 26. april 2008 / 07:00

V Alpinei poslovali boljše

"Za prvomajske praznike pričakujemo 80-odstotno zasedenost naših hotelov, čeprav bo veliko odvisno od vremena," je pred dnevi napovedal Aleš Topolšek, direktor Hita Alpinee iz Kranjske Gore.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / nedelja, 18. september 2022 / 19:07

Pešpotepanje po Sloveniji

Tri prijateljice, trije otroci in sto osemdeset prehojenih kilometrov od Mošenj do Ptuja

Gospodarstvo / nedelja, 18. september 2022 / 19:04

Do zelene preobrazbe

Ali smo na pravi poti do zelene energetske preobrazbe, kaj aktualne razmere na energetskih trgih pomenijo za končne odjemalce in na druga vprašanja so prejšnji teden odgovarjali na strateški konferenc...

Zanimivosti / nedelja, 18. september 2022 / 13:29

Odprte prijave za prostovoljce za Planico

Rateče – Prihodnje leto bo Planica gostila največji zimsko športni dogodek v Sloveniji, svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju Planica 2023. Vsi, ki bi želeli biti del tega kot prostovoljci, se l...

Kronika / nedelja, 18. september 2022 / 13:28

Nov nadzor šoferjev

Torovo – Na Torovem je ta teden znova potekal nadzor tovornega in avtobusnega prometa, ki so ga gorenjski policisti izvajali v sodelovanju z delavci finančne uprave, specializirano enoto policije z...

Tržič / nedelja, 18. september 2022 / 10:08

Oživljanje mestnega jedra

Tržič – Občina Tržič je z anketo preverila, kako prebivalci in obiskovalci Tržiča doživljajo njegovo mestno jedro, katere vsebine pogrešajo in katera področja je treba posebej razvijati in varovati...