Pasji iztrebki v jaslih
Naj takoj na začetku povem: nimam psa, a več kot deset let smo imeli pri hiši zlato prinašalko, ki nam je skotila tudi šestnajst lepih mladičev. Ko se je psička (s končano pasjo šolo) pred približno tridesetimi leti preselila iz mesta na vas, je za dobrodošlico bližnjemu sosedu na njivi napadla kokoši, da je po zraku frčalo perje. V tistih časih smo jo večkrat pustili, da je prosto hodila naokrog – se kmetu podelala na travnik ali pod kozolec, sosedu spila mleko, ki ga je imel pripravljenega za svoje mucke, pri sosedi s praskanjem po vratih naznanila, da se je prišla posladkat s piškoti, s svojo pojavnostjo prestrašile sprehajalce, še zlasti otroke ...
Tako je bilo pred dvajsetimi, tridesetimi leti, a takšna praksa iz tistih časov za sedanje čase ni več sprejemljiva. Ne more se pes prosto sprehajati po vasi ali mestu, lulati po okrasnem grmičevju ali vrtni zelenjavi, puščati kakcev na vseh mogočih mestih, ovohavati ljudi, ki psov že a priori ne marajo, z laježem in kazanjem zob ustrahovati najmlajših ali kako drugače povzročati probleme drugim. Zdi se mi, da se je »pasja kultura« v zadnjih desetletjih precej izboljšala, a hkrati se je zaostril tudi gnev do lastnikov psov, ki ne spoštujejo pravil odgovornega ravnanja ali obnašanja. Med tistimi, ki zadnje čase dvigujejo glas zaradi psov, so tudi kmetje, še zlasti tisti, ki imajo kmetijska zemljišča ob sprehajalnih poteh v zaledju mest in večjih vasi, kjer je tudi koncentracija psov večja. Upravičeno! Vsi lastniki psov namreč ne vodijo svojih ljubljencev po poteh, ampak jih puščajo, da prosto tekajo po visoki travi ali po poljščinah in povzročajo škodo. Vsi tudi ne pobirajo za psi iztrebkov, ampak jih puščajo v travi; še več: nekateri jih sicer poberejo v vrečko, a to potlej odvržejo na travnik ali njivo, jo obesijo na vejo v gozdu. Za kmete s tem nastane dvojni problem: eden je pasji iztrebek, drugi plastična vrečka. Ni prijetno, če kmet med spravilom krme ali potlej v jaslih z roko zgrabi za pasji iztrebek, še večji je problem, če se prek iztrebka prenašajo na živali tudi zajedavci, kar lahko povzroči v čredi zdravstvene težave.
Občine si prizadevajo, da ne bi pasji kakci ležali po ulicah, zelenicah in javnih površinah, zato nameščajo na izpostavljena mesta koše za tovrstne odpadke in z globami grozijo sprehajalcem, ki za psi ne pospravljajo iztrebkov. Kmetje nimajo takšne »zaščite«. Predpisi sicer določajo, da je tisti, ki lastniku, najemniku ali uporabniku kmetijskega zemljišča povzroči škodo, odškodninsko odgovoren, a doslej še nismo slišali za primer, da bi kmet preganjal lastnika zaradi psa, ki se je podelal na travnik ali na njivo. Tudi sicer praksa kaže, da je na tem področju več možno narediti z ozaveščanjem kot s kaznovanjem.