NOB je bila tudi kulturna revolucija

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Gorenjska / sreda, 26. april 2017 / 14:12

Minuli konec tedna so se na Gorenjskem že začele prireditve ob 27. aprilu, dnevu upora proti okupatorju, še več jih bo v naslednjih dneh.

Trnovec, Škofja Loka – V dolini Ločnice je bila v nedeljo slovesnost z naslovom Koder sonce hodi, posvečena postavitvi obeležij partizanskima tiskarnama Trilof in Donas. Temeljila je tudi na tem, da so leta 1944 v tiskarni Trilof ob 100. obletnici nastanka ponatisnili Prešernovo Zdravljico, in na vlogah partizanskih tiskarn za ohranjanje slovenskega jezika. Slavnostni govornik je bil minister za kulturo Anton Peršak, ki se je v svojem govoru dotaknil treh pomembnih obletnic oziroma dni, in sicer obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte, svetovnega dneva knjige in spomina na partizanske tiskarne. »Danes slavimo tudi spomin partizanskih tiskarn, tistih, ki so s svojo dejavnostjo skrbeli za to, da je resnica boja za nacionalno osvoboditev prihajala do ljudi. Vsega tega niso delali kakšni poklicni revolucionarji, politiki ali poklicni vojaki. To so delali navadni ljudje. Nauk te zgodbe je to, da nobenega naroda ne osvobodijo, nobene vojne ne dobijo poklicni generali, poklicni politiki, vedno jo dobijo navadni ljudje, takšni, kot so bili v teh tiskarnah. Slovenska narodnoosvobodilna borba je bila edinstvena po tem, da je bila tudi, kot bi danes rekli, kulturna revolucija. Ljudje iz kulture so bili nosilci narodnoosvobodilne ideje in sodelovali so tudi v spopadih. Ta enotnost kulture in političnega boja je najbrž edinstven v evropskem merilu,« je med drugim povedal Peršak.

Spomin na upor naj se ohrani

Dne 27. aprila 1941 je bila v Ljubljani ustanovljena Osvobodilna fronta (OF) slovenskega naroda, na Škofjeloškem so OF ustanovili julija, sicer so pravi odbori nastali šele jeseni naslednjega leta. V spomin na tiste čase je škofjeloško združenje borcev za vrednote NOB v sodelovanju z občino pripravilo v nedeljo slavnostno prireditev. Kot je v nagovoru dejala škofjeloška rojakinja Mirjana Nastran Ule, hči partizanke in dachauskega taboriščnika, so se štiri najbolj ozaveščene politične skupine v Sloveniji leta 1941 dogovorile za odpor zoper okupatorja in organizirale učinkovito odporniško gibanje, kakršnega ni bila sposobna nobena druga sila. Edina je OF, ki jo je govornica označila za nesektaško in združevalno, tudi ponudila program osvoboditve. Danes se zaradi nekaterih nesprejemljivih dejanj po osvoboditvi relativizira partizanski odpor in skušajo nekateri potvarjati zgodovino tistega obdobja. Upor proti okupatorju je treba ohraniti v zgodovinskem spominu naroda, s tem ohranjamo tudi vrednote, ki so obdržale slovenski narod, to je naša moralna dediščina, je med drugim dejala govornica na slovesnosti v Škofji Loki.

V prihodnjih dneh bodo dan upora proti okupatorju proslavili tudi v nekaterih drugih gorenjskih krajih. Prav na praznični dan, 27. aprila, bodo prireditve na Jesenicah (v Gledališču Toneta Čufarja), v občini Domžale (v Žejah pod Sv. Trojico) in v Kamniku, na ta dan pa Združenje borcev za NOB Kranj organizira tudi tradicionalni pohod tovarištva in spomina Udin boršt 2017.