Zaupa mu tudi Oblak

Žan Rant Roos je manualni terapevt, ki ga javnost najbolj pozna po sodelovanju s slovensko rokometno reprezentanco, pri hitri vrnitvi med vratnice pa je po poškodbi pomagal tudi nogometašu Janu Oblaku.

Žana Ranta Roosa smo obiskali v prostorih v Virmašah, kjer je »na mizi« imel že kar nekaj znanih slovenskih športnikov.

Športnike zanimajo samo znanje in rezultati

V javnosti je najbolj znan po sodelovanju z rokometno reprezentanco. Začelo se je pred štirimi leti. »Odkrito povem, da v rokometu nisem poznal nikogar. Na podlagi referenc, znanj in izobrazbe sem napisal prošnjo in jo poslal na rokometno zvezo. Nekaj mesecev ni bilo odgovora, potem pa so me povabili na razgovor. Spoznal sem se s selektorjem in šel prvič z njimi na reprezentančne priprave. Tudi igralci imajo besedo pri tem, kdo dela z njimi. Bili so zadovoljni in začeli smo sodelovati. Del reprezentance sem bil na svetovnem prvenstvu v Katarju, na evropskem prvenstvu na Poljskem, v kvalifikacijah za olimpijske igre, ki so bile na Švedskem, na olimpijskih igrah v Riu in sedaj še na svetovnem prvenstvu v Franciji,« je pojasnil 26-letni Žan Rant Roos, ki sicer prihaja iz Reteč v škofjeloški občini. Rokometni reprezentanti se nanj v primeru težav obrnejo tudi, ko so v klubih. Pri njem je trenutno na terapijah Vid Kavtičnik, ki okreva po operaciji sprednje križne vezi. Z rokometaši je letos spisal veliko zgodbo, saj so na svetovnem prvenstvu osvojili bronasto medaljo. »Najlepši spomin je zagotovo ta medalja. Vse je lepo, kadar je takšen konec. So pa bila tudi prvenstva, ko se ni izteklo po željah – in prav takrat je za športnika najbolj pomembno, da mu ljudje, ki skrbijo zanj, stojijo ob strani. Sodelovanje na vseh teh velikih tekmovanjih mi je dalo neprecenljive izkušnje, ki jih ne moreš dobiti z denarjem, s študijem, z ničemer. Ko si s športniki do izločilnih bojev, šele spoznaš, v kakšnem stanju so njihova telesa, koliko so sposobna še dati. To sem lahko videl na zadnjem svetovnem prvenstvu, ko smo se uvrstili v boj za medaljo. To so naporni dnevi, ki pa ti dajo veliko.«

Žan je manualni terapevt, lansko leto pa je vpisal še študij fizioterapije. »Športniki so specifična populacija ljudi. Njih zanima samo rezultat na koncu terapije in kako hitro jim lahko pomagaš. Največ stvari sem se naučil na Akademiji za manualno terapijo pod mentorstvom diplomiranega osteopata Jureta Tuška, kar se kaže tudi pri študiju fizioterapije. Manualna terapija je zaradi svoje izredne učinkovitosti vsakdanja in priljubljena metoda zdravljenja. Išče se vzrok bolečine, od kod bolečina izvira,« je povedal. Za manualno terapijo se je začel zanimati, ko je bil še športnik. »Imel sem veliko težav in poškodb in spoznal sem vrhunske terapevte, ki so mi odprli pot v to smer,« je dejal. Žan je nekdanji nogometaš. Igral je do 18. leta in bil tudi član reprezentanc. V Gimnaziji Šiška je bil v nogometnem oddelku, nato se je vpisal tudi na Fakulteto za šport.

Pohvale je dobil tudi iz Oblakovega Atletica

Pri njem je bil na rehabilitaciji celo Jan Oblak, vratar Atletica iz Madrida. »Sodelovati sva začela, ko je igral še za Benfico. Takrat je imel težave s hrbtom in naredila sva nekaj terapij. Sedaj pa je bil pri meni po poškodbi rame, ki se mu je zgodila decembra lani. V Angliji je bil operiran, po operaciji pa me je poklical, če bi lahko pri meni opravil prvo fazo rehabilitacije. Po predhodni odobritvi kluba sva dva tedna izvajala terapije. Klub se mi je ob njegovi vrnitvi na zelenice zahvalil, da se je tudi z mojo pomočjo tako hitro vrnil nazaj na igrišče,« je zadovoljen Žan, ki si je Oblaka ogledal tudi v živo. Z dekletom sta bila pred dvema letoma na četrtfinalu lige prvakov med Atleticom in Barcelono. »Jan si zasluži veliko komplimentov, tako na igrišču kot izven njega,« je na kratko nekaj besed namenil enemu najboljših nogometnih vratarjev na svetu.

Nogomet ima tudi pri Žanu še vedno pomembno mesto. Ogleda si veliko tekem, občasno ga s prijatelji tudi še igrajo, a povsem na rekreativni ravni. To je ob teku delček njegove sprostitve po napornem urniku, ki ga zapolnjujeta delo in študij. In kje se vidi v prihodnje? Opravljene terapije s športniki, ki so uspešni tudi v svetovnem merilu, so velika referenca za naprej. »Za zdaj ne vidim razlogov za odhod v tujino, se pa ne bom branil, če bo prišla kakšna velika priložnost. Za zdaj pa sem tukaj in stremim k čim boljšemu delo v dobro vseh mojih strank, pa naj bodo to športniki ali ne. Vesel in ponosen sem, da sodelujem s takšnimi ljudmi,« je zaključil.