Dolgo čakanje na meji

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / petek, 14. april 2017 / 17:37

Uvedba sistematičnega nadzora vseh potnikov na zunanjih šengenskih mejah je takoj povzročila večurne zastoje na marsikaterem mejnem prehodu s Hrvaško.

Gneča na meji

Bojazni, da bo sistematični nadzor vseh potnikov na zunanjih šengenskih mejah zaradi povečane grožnje terorizma povzročil večurne zastoje na meji s Hrvaško, so se uresničile že v petek, na dan uvedbe evropske uredbe. Hrvaška, ki se zlasti boji negativnih posledic za njen turizem, je zato že po dveh dneh sistematični nadzor vseh potnikov opustila, Slovenija, ki tega ni storila, pa je v skladu s šengenskimi pravili sprejela nekatere ukrepe, s katerimi so zmanjšali čakalne dobe. Omenjena problematika je bila tudi tema sestanka z evropskim komisarjem za migracije, notranje zadeve in državljanstvo Dimitrisom Avramopulosom, s katerim so se predstavniki obeh držav ta teden pogovarjali v Bruslju. Po sestanku je državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic sporočil, da bo morda Slovenija tudi ob velikonočnih praznikih v določenih primerih, ko bo ocena tveganj to dovoljevala, začasno odstopila od sistematičnega nadzora potnikov, o čemer je že obvestila Evropsko komisijo. Na sestanke delovne skupine za meje je sicer Slovenija poudarila nujnost oblikovanja enotnih izhodišč za odstop od sistematične kontrole oziroma jasno opredelitev, kdaj in pod kakšnimi pogoji se lahko odstopi od nje ter da se vzpostavi skupna praksa izdelovanja ocen tveganj, je dejal Šefic. Slovenska stran je opozorila tudi na nesorazmernost ukrepa, kar je sicer opozarjala že ob sprejemanju uredbe. »Preverjanje vseh potnikov brez logičnih izjem po našem iskrenem prepričanju ni ukrep, ki bi bil proporcionalen s ciljem te uredbe. Zato se je Slovenija zavzemala za širši nabor izjem od sistematičnega preverjanja,« je razložil Šefic. Med izjeme naj bi sodili otroci do 12 let, mladoletniki, ki potujejo v spremstvu staršev, učenci na organiziranih ekskurzijah, starejši, ki potujejo organizirano, imetniki dovoljenj za obmejni promet itd. Evropski komisar Dimitris Avramopulos je sporočil, da se zaveda trenutnih razmer na slovensko-hrvaški meji, in poudaril, da je dialog med državama najboljši način za odpravo težav.

Pahor dobil drugega protikandidata

Na jesenskih predsedniških volitvah se bo poleg prvaka SNS Zmaga Jelinčiča zdajšnjemu predsedniku republike Borutu Pahorju zoperstavil tudi slovenski diplomat, profesor in pisatelj Milan Jazbec, zdajšnji veleposlanik v Makedoniji. Po poročanju časnika Dnevnik je svojo kandidaturo najavil ta teden ob robu strateškega vrha slovensko-makedonskega gospodarstva v Skopju. Jazbec namerava na volitvah nastopiti kot nestrankarski kandidat.

NPZ tudi za tretješolce

Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič je v sredo predstavila nov model nacionalnega preverjanja znanja (NPZ), ki bo začel veljati že v naslednjem šolskem letu. Po novem se NPZ uvaja že v 3. razredu osnovne šole (iz učnega jezika oz. večinoma slovenščine in matematike), v 9. razredu se bodo ocene vpisovale v redovalnice, za vse tri razrede (3., 6. in 9.) pa bo preverjanje znanja obvezno. Temeljni namen nacionalnega preverjanja znanja je preverjanje napredka posameznega učenca v triletju, kar bo omogočilo izboljšanje kakovosti učenja in poučevanja, je pojasnila ministrica. Učenci s prilagojenim programom NPZ v 3. razredu ne bodo opravljali, v 6. razredu ga bodo prostovoljno, v 9. razredu pa obvezno. Učenci priseljenci iz drugih držav, katerih materni jezik ni slovenski, bodo NPZ opravljali v dveh šolskih letih po preselitvi prostovoljno.

Posvet o pomoči otrokom

Na Brdu pri Kranju so minuli petek končali dvodnevni strokovni posvet tožilcev, policistov in drugih strokovnih delavcev, ki obravnavajo otroke kot žrtve, priče ali storilce kaznivih dejanj. Posvet že vrsto let soorganizirajo Društvo državnih tožilcev, Generalna policijska uprava ter center za izobraževanje v pravosodju, saj je zelo pomembno, kot je dejala namestnica generalnega direktorja policije Tatjana Bobnar, da strokovnjaki ob obravnavi otrok delajo z roko v roki v dobro otroka. Generalni državni tožilec Zvonko Fišer je opozoril, da je sodelovanje med različnimi strokovnjaki v dobro otroka lažje preliti na papir kot izvajati v praksi. »Včasih ni jasno, katere strokovnjake sploh potrebujemo, težko je preseči svojo stroko in vključiti druge, pojavljajo se konceptualne razlike,« je dejal. Generalni direktor policije Marjan Fank je med novimi dejavniki ogrožanja otrok izpostavil predvsem internet. Varuhinja človekovih pravic, sicer nekdanja vrhovna državna tožilka Vlasta Nussdorfer, pa je iz svoje prakse naštela primere, ko zaradi neustreznega ukrepanja pristojnih otroci niso bili primerno zaščiteni. Otrokom je treba pomagati in jim stati ob strani, je pozvala.