Ščitil bi predvsem živali
Več nevladnih organizacij je minuli teden javno podpisalo Predlog za vključitev varuha narave v Zakon o ohranjanju narave. Menijo, da država zdaj za korist narave ne naredi dovolj, tak neodvisni institut pa bi varoval predvsem tiste, ki glasu zdaj nimajo – živali.
Ljubljana – Skupina nevladnih organizacij za trajnostni razvoj, ki jo sestavljajo predstavniki Planinske zveze Slovenije, Ribiške zveze Slovenije, Lovske zveze Slovenije, Turistične zveze Slovenije, Čebelarske zveze Slovenije, Kinološke zveze Slovenije in Zveze tabornikov Slovenije, s Predlogom za vključitev varuha narave v Zakon o ohranjanju narave Ministrstvu za okolje in prostor predlagajo ustanovitev neodvisnega instituta za varovanje okolja in narave. Varuh človekovih pravic naravo namreč varuje zgolj z vidika človekovih pravic do neokrnjene narave, pravice živali v njihovem naravnem okolju pa so ob tem večkrat prezrte, so med drugim opozorili na novinarski konferenci ob podpisu dokumenta.
Za kodeks vedenja v naravi
Začetek delovanja skupine nevladnih organizacij za trajnostni razvoj sega že v leto 2009, skupina pa danes šteje že več kot 200 tisoč članov različnih organizacij. Svoje vrste si v prihodnje želijo še okrepiti. Povezuje jih vrsta skupnih problemov. »Zadnje čase so problem štirikolesniki in motoristi, ki divjajo po gozdu tudi ponoči. Na tak način trpijo divje živali. Pobuda, s katero želimo izoblikovati varuha narave, je prava pot, da najdemo nekoga, ki bo v imenu vseh v gozdu poskrbel, da bo tam mir in da se bomo vsi lahko svobodno gibali po gozdu in bili tam varni. Mogoče nas pogosto napačno razumejo, da želimo omejiti prost dostop do naravnega okolja, ampak je prav nasprotno,« je dejal predsednik Ribiške zveze Slovenije Miroslav Žaberl in dodal, da s pobudo, ki je prišla iz vrst Planinske zveze Slovenije, želijo določiti, pod kakšnimi pogoji in na kakšen način se lahko vsak državljan v Sloveniji udeležuje planinskih pohodov, čebelarjenja, lova in drugih aktivnosti v naravi. S tem institutom, ki je ponekod v tujini že uveljavljen in daje dobre rezultate, želijo vzpostaviti glas narave, ki se sama ne more braniti pred vsemi posegi in aktivnostmi v njej, hkrati pa bo varuh narave lahko tudi ogledalo vsem organizacijam, ki izvajajo aktivnosti v naravnem okolju, ter bo pomagal pri opozarjanju na nepravilnosti v naravi in na težave, s katerimi se srečujejo pri svojih dejavnostih.
Predstavniki zbranih organizacij so nato predstavili glavne težave, s katerimi se srečujejo znotraj svojih vrst. Opozorili so, da je slovenska zakonodaja s področja varstva narave v resnici odlična, da pa je toliko slabši njen nadzor, predvsem pa so zelo neučinkovite predpisane kazni.
O tem, kdo konkretno bi funkcijo varuha narave lahko opravljal, predlagatelji še niso razmišljali, so pa prepričani, da bi tak varuh, ki bi svoje delo za razliko od članov nevladnih organizacij, ki so prostovoljci, opravljal profesionalno, imel lažji dostop do državnih institucij, medijev in nevladnih organizacij ter bi tako učinkoviteje reševal konkretne probleme.