Vogel ima izjemen potencial

V začetku marca je zaključil mandat predsednik uprave Žičnic Vogel Boštjan Mencinger, ki je družbo v petih letih učinkovito razdolževal in popeljal na novo pot.

Ribčev Laz – Po petih letih vodenja Žičnic Vogel se je z mesta predsednika uprave v začetku marca poslovil Boštjan Mencinger, ki je v svojem mandatu kljub toplim zimam in gospodarski krizi iz Vogla ustvaril zgodbo o uspehu. Žičnice Vogel so v zadnjih letih skoraj podvojile prihodke in prepolovile dolg, hkrati pa so pod svojim okriljem združile večino namestitvenih in gostinskih objektov na smučišču.

»Na začetku je bilo naporno, rešiti je bilo treba nakopičene probleme, poskrbeti smo morali za kadrovsko ureditev, izpopolnitev in zaposlenim dopovedati, da so gostje tisti, ki so prvi. Dolga je bilo več kot pet milijonov evrov, sedaj smo z reprogramiranjem prišli pod tri milijone kredita, kar pomeni, da je Vogel pripravljen na nove investicije, ki jih tudi nujno potrebuje,« pravi Mencinger.

Kljub milim zimam, gospodarski krizi in številnim težavam, s katerimi so se ukvarjali v drugih smučarskih centrih, je Vogel leto za letom izboljševal svoje rezultate. Leta 2011 je imel 2,3 milijona evrov prihodkov, lani pa že 4,2 milijona. »Tak porast je mogoč le, če pride nekdo nov, tako drastičnih sprememb ni mogoče pričakovati od nekoga, ki je v podjetju že dolgo. Kljub toplim zimam z malo snega nismo izgubljali, mogoče smo imeli kakšnega smučarja na sezono manj, a ta izpad smo reševali z gostinstvom, nastanitvami, trgovino, ki nam zdaj že prinaša okvirno četrtino vseh prihodkov. Moja ključna vizija je bila konsolidirati celotno ponudbo Vogla pod eno streho.«

Potrebna bodo še velika vlaganja

V tem času je smučarski center Vogel pod svojo streho združil vse gostinske koče, ki so bile nekoč pod različnimi lastniki. Koče so kupili, najemajo samo še kočo Burja. »Ostaja še Ski Hotel. Ključno za Vogel je, da je ta odprt, niti ni pomembno, ali ga obvladuje Vogel ali najemniki. Vogel ima še ogromen potencial, Viharnik smo obnovili, povečali terase, razširili ponudbo, obnoviti bo treba tudi druge koče. Treba bo čim prej izvesti obnovo Murke, hostla, odkupiti brunarico Burja, ki je še v najemu, urediti lokal Orlove glave, zgraditi nove naprave, predvsem Zadnji Vogel, ki je ključna žičniška naprava in je nujno potrebna menjave, vlečnico Konto, da bi lahko obratovala tudi v slabših vetrnih pogojih in z večjo kapaciteto, imamo tudi že načrte za širitev prog, in sicer z minimalnimi posegi v okolje na obstoječih žičnicah.«

Brez premikov pri umetnem zasneževanju

Največji projekt za prihodnost Vogla pa ostaja umetno zasneževanje, pri tem jim za zdaj kljub trudu ni uspelo doseči premikov. Največja ovira je poleg državnega lokacijskega načrta tudi lastništvo zemljišč, ki so v lasti agrarne skupnosti, tu pa je problem formalnih postopkov za izdajo soglasja. »Agrarna skupnost po sedanji ureditvi ne more dati soglasja, saj še niso do konca urejeni dedni postopki. Hoteli smo že urediti cevovode, da bi pripeljali vodo iz obstoječih zbiralnikov, pa to ni bilo mogoče,« pravi Mencinger in dodaja, »nekaj je bilo očitkov, da nismo ničesar večjega naredili, a ob pomanjkanju sredstev, ko je treba vračati kredite, se osredotočiš na kratkoročne cilje s hitrimi rezultati, to sta bila gostinstvo in nastanitve. Če pa se uredi še voda, je potencial Vogla res neizmeren.«

Poletna sezona ruši rekorde

Glavnino uspeha je treba pripisati poletni sezoni, kjer je Vogel v zadnjih letih rušil rekorde. »Vogel je imel dolgoletno povprečje poletne sezone od šestdeset do sedemdeset tisoč obiskovalcev, lani smo dosegli sto dvajset tisoč, a v to smo vložili največ truda in aktivnosti. Moj cilj je bil vedno najti nekaj za vsako ciljno skupino Vogla, naj bo to neka infrastrukturna posodobitev ali nova ponudba. Tako smo Vogel obogatili s kolesarskim parkom, alpskim vrtom, jeklenico (zipline), pohodniškimi in tematskimi potmi, informacijsko potjo Vogel, otroškim parkom, podaljšanim poletnim obratovanjem sedežnice Orlove glave, nočnimi vožnjami z nihalko, opazovanjem zvezd, sodelovanjem s Triglavskim narodnim parkom ... Še marsikaj bi se dalo narediti, imeli smo pripravljene ideje za gibalni poligon, v okviru razpisa za inovativne turistične produkte smo pridobili sredstva za produkt Pravljični oddih u konc' sveta, tako bo Ukanc postal prava pravljična destinacija. Potenciala za razvoj je ogromno, vključno s povezovanjem nastanitvenih objektov v Ukancu v obliki razpršenega hotela.«

Velika obremenjenost, velika odgovornost

Boštjan Mencinger se je za umik z mesta predsednika uprave odločil tudi zaradi psihične in fizične preobremenjenosti. »Dvesto dvajset tisoč ljudi je letno v zraku, vsaka tehnična okvara je lahko problematična, odgovornost je velika. Dela nikoli ne zmanjka, problemov prav tako ne. Naprave obratujejo vse dni v letu, razen obdobij remonta, ko pa je spet na vrsti drugo delo,« pravi Mencinger, ki je družbi ponudil sodelovanje pri velikih projektih. »Ključni projekti za prihodnost Vogla so zasneževanje, Zadnji Vogel, Konta, rušenje in obnova Murke, kar bi verjetno skupaj naneslo skoraj deset milijonov. Vogel tega sam ni zmožen, tu pa bi moral po mojem mnenju pristopiti tudi bohinjski turizem in z neko obliko prispevka pomagati pri razvoju. Enako bi pri ključnih infrastrukturnih projektih morala pomagati država. Brez tega se bo Vogel razvijal precej počasneje, kot bi se lahko.«

Kot je za zaključek dejal Mencinger, se v Bohinju še premalo zavedajo pomena Vogla turizem. »Za Bohinj bo poleg razvoja Vogla izjemno dobro tudi, če bo uspela izgradnja novega smučišča. Že če bi projekt izpeljali v omejenem obsegu, bi bila to izjemna pridobitev za Bohinj in turizem bi dobil velik pospešek, veliko domačinov bi lahko od turizma in povezanih dejavnosti dobro živelo.«