Kubanske cigare in mali buldogi

Za koga? Za kraljico Dunaja!!! Tako so govorili o legendarni Anni (1859–1930), rojeni v drugem dunajskem okrožju, kjer so imeli njeni starši mesarijo in v kateri je pomagala, ko je bila še šolarka. Poroka s hotelirjem in gastronomom ter dvornim dobaviteljem Eduardom Sacherjem je Anno izstrelila v svet luksuza, pomembnežev, politikov, plemičev in bogatih judovskih bankirjev. Njen mož je 1876 odprl Hotel Sacher, ki mu na Dunaju in tudi drugod ni bilo para. Največja reklama za hotel je bil oglas, da je tu mogoče dobiti Sacherjevo torto, katere »izumitelj« je bil Franz Sacher, Eduardov oče. Ko je knez Metternich 1832 naročil sladico za svoje uradne goste, je zagrozil, »da mu ne bodo podtaknili kakšnega poca«. Glavni slaščičar je bil bolan, Franzu pa je bilo komaj šestnajst let, a si je prislužil hvalo za svoje sladko odkritje, ki je postalo tudi uradna dvorska slaščica. Po pariškem zgledu je Eduard Sacher hotel opremil tudi s separeji za diskretne zmenke. Pikantne, diplomatske, politične. Iz hiše ni prišla nobena škandalozna novica, kajti imeti službo v Sacherju je odtehtalo vsakršno opravljanje. Leta 1892 je Eduard Sacher umrl in Anna je bila vdova s tremi otroki. Takrat je bilo nezaslišano, da bi ženska vodila hotel! A Anna je kmalu dokazala izjemen podjetniški talent in ga vodila strogo, a dobro kot vdovsko podjetje. V svojem budoarju je imela fotogalerijo svojih gostov. Vnovič se ni poročila, saj je bil njen ljubimec poročen in ni tvegal ločitve. Kmalu so začeli govoriti o njej kot o kraljici Dunaja. Bila je samozavestna, za tisti čas zelo emancipirana, rada je kadila kubanke in imela ob sebi male francoske buldoge, ki jih je vzrejala v lastnem leglu. Slovela je po eleganci, draguljih in koristnih znanstvih. Po prvi svetovni vojni pa so se razmere spremenile. Leta 1929 je opustila vodenje hotela in ko je 1930 umrla, je bil Sacher prezadolžen, sledil je stečaj. Novi lastniki pa so obdržali ime, ki je res dunajska institucija, diskretna, razkošna pa tudi razvpita. V posebni embalaži pošiljajo torte na vse konce sveta, restavracija pa je gastronomska trdnjava.

Postna solata z lososom

Za 4 osebe potrebujemo: 2 avokada, 8 žlic kalčkov kreše ali alalfe, 1 rdečo čebulo, 4 pesti motovilca, 160 g prekajenega lososa, 6 žlic oljčnega olja, 1 žlico limoninega soka, 3 žlice dijonske gorčice, 2 žlici medu, sol, poper, čilijeve kosmiče.

Avokado po dolgem razrežemo na polovici, odstranimo koščico in z žlico previdno izdolbemo polovici sadeža, ki ju narežemo na tenke režnje. Čebulo prepolovimo in jo narežemo na tenke, skoraj prosojne ploščke. Motovilec operemo in osušimo in ga razdelimo na lističe, če so ti veliki. Dno plitve, dovolj velike sklede prekrijemo z motovilcem in čebulo. Avokadove rezine razporedimo krožno, rahlo solimo in popramo. Po okusu dodamo nekaj čilijevih kosmičev.

Lososa natrgamo na manjše koščke in ga razporedimo po solati. V skledi razžvrkljamo polivko iz olja, limoninega soka, gorčice in medu, še enkrat posolimo in poporamo ter prelijemo čez solato.

K solati se prileže dober kmečki kruh.

Pa dober tek!