Elizabeta Knoll – kranjski hlapec Jernej

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (93)

Okrajni glavar Derbitsch je 1. aprila 1859 pisal kranjskemu županu Jakobu Jalnu, da je nujno treba spraviti iz dunajske ubožnice domov bolno Kranjčanko. Tako se je odkrila beda enega od sicer v tem času kar številnih ljudi s Kranjskega. Oseminšestdesetletno Elizabeto Knoll bi lahko imenovali »kranjski hlapec Jernej«. Bila je neozdravljivo bolna v ubožnici na Dunaju.

Med občinske dolžnosti je spadala tudi skrb za onemogle in pomoči potrebne občane. Občinskega denarja je bilo vedno premalo, zato so se otepali plačevanja za svoje najrevnejše prebivalce. Bolno Elizabeto so sicer prepeljali v Kranj, a da bi se rešili stroškov, ji je župan naročil, da mora v osmih dneh prinesti 20,16 goldinarja.

Tako je nastal zapisnik o zadevi Elizabete Knoll: »Sem Elizabeta Knoll, rojena v Kra­nju leta 1791, katoliške vere, samska. Moji starši so živeli do smrti v Kranju, sestra Marija, poročena Sormann, je živela v slabih razmerah v Kranju. Umrla je prejšnje leto kot vdova.

Pri dvajsetih letih sem šla za hišno k gospe Gold in se z njo leta 1811 preselila iz Ljubljane na Dunaj. Čez štirdeset let me je imela za različna opravila, ne da bi me prijavila. Nikdar me nihče ni vprašal po potnem listu. Tako sem v svoji preproščini mislila, da mi po štiridesetih letih bivanja na Dunaju že tudi pripada dunajsko domovinstvo.

Ko sem leta 1850 obiskala takrat še živečo sestro v Kranju, sem šla na tedanje okrajno glavarstvo, da bi dobila odpustno pismo pristojne domače občine Kranj. Okrajni glavar Pauker pa mi je dal namesto odpustnega lista domovinski list, s katerim sem se vrnila nazaj v službo.

Leta 1856 sem začela bruhati kri. Zdravje se je slabšalo in tako končno nisem mogla več oprav­ljati službe. Sama pri sebi sem mislila: Če sem vsa mlada leta služila na Dunaju, bom pa ja na stare dni smela upati na oskrbo. Ko sem v ubožnici pokaza­la namesto kranjskega odpustnega pisma domovinski list iz leta 1850 oziroma 1851, sem morala z Dunaja. Zaradi bolezni sedaj na stare dni ne morem več služiti in tako mi osta­ne edino beračenje od hiše do hiše, če se hočem preživeti. Sedaj pa naj pri svoji revščini plačam 20 goldinarjev in 16 krajcarjev za oskrbo v ubožnici na Dunaju, potem ko so me neozdravljivo bolno poslali očetnemu mestu v breme. Težko bom to poravnala. Če mi mesto moje rane mladosti Kranj ne bo pomagalo in me končno prevzelo kot staro, iztrošeno in bolno osebo v svojo oskrbo.« Elizabeta je ostala v Kranju, vendar pa mesto dunajski ubožnici ni bilo pri­pravljeno plačati oskrbnih stroškov. Zahteve po plačilu so si podajali še štiri leta, ko je kranjska občina končno »plačala« z ubožnim listom Elizabete Knoll, kar je bilo v navadi pri stroških, ki so jih povzročili berači in reveži.

Zanimivi Gorenjci tedna in dogodki iz dežele Kranjske:

Zaradi kmečkih nemirov so 28. 3. 1848 uvedli na Kranjskem izredno stanje.

V Kamniku se je 29. 3. 1874 rodil general in pesnik Rudolf Maister.

V Tržiču je ponoči 30. 3. 1811 izbruhnil stra­hoten požar. V mestecu, ki je takrat štelo 183 hiš, jih je upepelil kar 152. Strašna nesreča je terjala tudi 75 (ali pa celo 137) smrtnih žrtev.

V Ljutomeru se je 2. 4. 1876 rodil farmacevt, lekarnar, kamniški župan Rihard Karba.