Izzivi ekoloških kmetov

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: Gospodarstvo / sobota, 1. april 2017 / 16:39

Med 251 ekološkimi kmetijami na Gorenjskem je večina še vedno samooskrbnih, s tržno pridelavo ekološke hrane se ukvarja zgolj deset do petnajst odstotkov ekoloških kmetij. V nastajanju je nova zveza ekoloških kmetov Slovenije.

Kranj – Med 3900 gorenjskimi kmetijami je trenutno 251 ekoloških. »To je 6,5 odstotka, kar nad slovenskim povprečjem, ki znaša 4,9 odstotka,« je pojasnil Franc Šolar, strokovni tajnik Združenja za ekološko kmetovanje Gorenjske, ki ima okoli sto članov. Za ekološko kmetovanje se bolj pogosto odločajo višje ležeče kmetije, največ jih je v občinah Železniki, Bohinj in Radovljica.

Večino ekološke hrane uvozijo

Kot pravi, je več kot 80 odstotkov ekoloških kmetij samooskrbnih, ekološko hrano pridelujejo le zase in za bližnje, zgolj 10 do 15 odstotkov pa jih svoje produkte trži in ponuja na tržnicah. Povpraševanje po ekološko pridelani hrani se sicer povečuje, a je trgovci veliko uvozijo, po besedah Šolarja okoli 90 odstotkov. »Večinoma jo uvažajo iz Italije, Avstrije, tudi iz Španije, Danske, Egipta … A sam bolj verjamem v slovensko ekološko hrano. Na žalost pa pri nas še ni toliko ponudbe. Problem je, da trgovci hočejo zelo velike količine, cene so pa nizke oz. zgolj za dvajset odstotkov višje od konvencionalne hrane, in to ekonomsko ne vzdrži,« je razložil Šolar.

Meso ekološki kmetje, ki so večinoma rejci govedi, pretežno prodajo na domu. »Pri ekološkem mesu na žalost nismo še dosegli tiste tržne niše, da bi stranke hotele v mesnici kupiti nekoliko dražje meso. Tudi mesarji raje odkupijo kakovostno meso s kmetij, ki so pravzaprav ekološke, a ne na papirju, ki ga tako plačajo po običajnih cenah,« je razložil. Predsednica združenja gorenjskih ekoloških kmetov Danica Pavlič je sicer prepričana, da bi stranke kupovale ekološko meso v mesnicah, če bi ga te ponujale. »Želimo si tudi, da bi bila sledljivost ekološkega mesa zagotovljena od klavnice naprej, ne da se pomeša med konvencionalno meso,« je pristavila.

Domače še ni ekološko

Nekateri gorenjski ekološki kmetje s svojimi pridelki in izdelki redno sodelujejo na tržnicah, kjer pa prodaja peša, saj jim trgovine vedno bolj konkurirajo s cenami. »Naš obstoj in razvoj je odvisen od našega odnosa do dediščine in ohranjanja naravne krajine, odnosa višjih instanc do nas in seveda od odnosa kupcev do ekološke hrane, pridelane v Sloveniji. Treba je poudariti, da domače nikakor ni enakovredno ekološkemu. Tu smo ekološki kmetje potegnili kratko. Pred slabimi 20 leti smo ponovno vzpostavili sistem tržnic in prodaje na domu, nakar so konvencionalni kmetje dvignili cene do te mere, da jih ekološki niti ne moremo več, razlika je majhna. In tu smo odvisni od zavestne izbire potrošnika in njegove pripravljenosti po informiranju,« je opozorila Pavličeva.

Uspešno pa deluje zadruga manjših ekoloških kmetov Ajdna, ki je usmerjena v pridelavo zelenjave in vse več sodeluje z nekaterimi gorenjskimi šolami in vrtci (Kranj, Radovljica, Bohinjska Bistrica, Koroška Bela). »Na tem področju je opazen napredek, čeprav je veliko odvisno od vodstva šole ali vrtca. Naročila presegajo naše zmožnosti, zato iščemo nove pridelovalce. Manjka tistih, ki bi se ukvarjali samo z ekološkim kmetovanjem, redki se upajo preživljati samo s tem, večina je še vedno v službah,« je dejala.

Ekološke kmete so sicer prizadele tudi občutno nižje subvencije. Z 270 evrov na hektar so se znižale na 155 evrov, za kmete, ki so se preusmerili v ekološko kmetovanje, pa so prvi dve leti višje: 311 evrov.

Nova zveza ekoloških kmetov

V nastajanju je nova zveza združenj ekoloških kmetov Slovenije, ki bo pod svojim okriljem povezovala osem združenj, tudi gorenjsko. »Naloga zveze je, da skrbi za boljši razvoj ekološkega kmetovanja, za boljši položaj kmetov in s tem tudi eko potrošnika. Dostikrat naše potrebe, težave niso upoštevane, če se opozarjamo na pomanjkljivosti kot posamezniki ali posamezna združenja, kot zveza bi bili močnejši. Na drugi strani pa ministrstvo prav tako potrebuje naš odziv,« je pojasnila Pavličeva.

V gorenjskem združenju za ekološko kmetovanje pripravljajo številne aktivnosti. Lani so svoje člane povabili na predavanja, gostili so uspešnega biodinamičnega kmeta z Dolenjskega Zvoneta Černeliča in specialistko za zelenjadarstvo Mišo Pušenjak, na Brezjah so izvedli praznik prigona živine s planine, na Jesenicah Eko praznik … Sodelovali so na Tednu podeželja v Škofji Loki, Eko prazniku v Ljubljani. Ob dnevu odprtih vrat ekoloških kmetij so bili na kmetiji Porta na Ovsišah pri Podnartu, ekološke kmetije so spoznavali tudi na strokovnih ekskurzijah. Letos so že gostili Fanči Perdih iz slovenske semenarske hiše Amarand, kmalu bo na vrsti spomladanska ekskurzija na avstrijsko kmetijo. »Poleg tega vsak mesec izdajamo bilten Eko utrinki, s katerim informiramo člane. Imamo pa tudi strokovnega tajnika iz vrst svetovalne službe, ki nas redno obvešča o pomembnih informacijah s tega področja,« je še dejala Pavličeva.