Kontrabant ima najboljše »prešvercane«

Mengeš – Skupina Kontrabant beleži »okroglih« triindvajset let obstoja. Fantje iz banda bi v njim lastnem duhovitem slogu rekli, da okroglih zato, ker so svojo vero v veselje in radoživost, ki jo z glasbo prenašajo med ljudi, te dni zaokrožili na prvi »best of« zgoščenki, ki so jo po prekmursko naslovili Najboukše prešvercano. Album s petnajstimi na novo posnetimi starimi in dvema novima skladbama so prvič predstavili na koncertu prejšnji četrtek v Domžalah, ko so na oder povabili tudi nekdanje člane, ki so vsa ta leta gradili prepoznavnost skupine v širšem slovenskem in tudi madžarskem prostoru. Ker »švercanje« kot tako sem in tja zahteva tudi določen davek, so se dvema prvotnima članoma pridružili še trije glasbeniki mlajše generacije. Kontrabant v srcu in na odru že vsa leta gojita Bela Szomi Kralj (56), ki igra harmoniko, bouzouki in kitaro, ter Dušan Železnikar - Duka (66), mojster kitare, bouzukija in flavte. Ob njih so tu še mladeniči Pal Szomi (25), ki skrbi za tolkala in cajon, je pa tudi kitarist, Matijas Severhen (26), mojster čelo-basa in cajona, ter najmlajši Gašper Povše (22) z violino in mandolino. Vsem tudi pristoji dober glas. Vsaj dva stalna člana banda imata v priimkih Szomi, to sta oče Bela in sin Pal.

Oče in sin v isti skupini?

Pal: »Zakaj pa ne. Seveda pridejo tudi trenutki, ko nisva na isti valovni dolžini. Ponavadi zaradi muzike, ko očetu hočem kaj dokazati, kaj v naši glasbi izboljšati, spremeniti, in mi včasih težko da prav. Večinoma pa so trenutki, ko sva skupaj z ostalimi fanti kot ena druga velika družina. Bela je naš »foter«, Duka pa je, kot smo ugotovili, trenutno v četrti puberteti ...«

Bela: »Duka je med vsemi nami največji veseljak. Najljubši so mu nastopi v Prekmurju. On že ve, zakaj.«

Vaša prva zgoščenka z največjimi uspešnicami je prišla razmeroma pozno, šele po sedmih, osmih albumih?

Bela: »Najbrž splet okoliščin.«

Pal: »Pobudo nam je dal Dušan Hedl, v katerega studiu na Kozjaku smo posneli tudi večino skladb. Ko smo razmišljali, kaj bi uvrstili v izbor, smo se odločili tudi, da vse stare skladbe posnamemo na novo. V nekoliko drugačnih aranžmajih in bolj dovršene, kot so bile prvič. Kar se izbora tiče, smo povedali vsak svoje želje in na koncu skupaj izbrali pesmi za zgoščenko.«

Bela: »Ko smo začeli igrati v novi postavi, smo ohranili tudi stare skladbe, tiste, ki smo jih tudi sicer na koncertih največ igrali in so pri publiki najbolj »zažgale«.«

Pri novih izvedbah je nekako začutiti več akustike kot pri starih posnetkih?

Pal: »Če igramo etno, potem mora biti akustika. Naš cilj je, da zvenimo čim bolj naravno, brez kakršnih koli dodatkov na posnetku.“

Bela: »Res pa je tudi, da tonski mojster Daniel Bauman dela na star način, zato je zvok tudi nekoliko »starejši“, kar se pokaže kar v redu. Imam občutek, da so skladbe na celotnem albumu bolj kompaktne med seboj. Tu so skladbe v slovenskem in romskem jeziku ter prekmurskem narečju. Še letos bomo posneli tudi madžarsko verzijo. Aktualna skupina je odlična, mladi trije pa tudi veliko dajo na perfekcijo. Za te posnetke smo vadili trikrat toliko kot prej v vseh dvajsetih letih, ha, ha.“

V skupini sta dva glasbenika v zrelih letih in trije mladci ...

Bela: »Po mentaliteti bi lahko rekli, da sem en oče s štirimi otroki. Vsi smo dobri avtorji. Vsak izmed nas ima mogoče nekoliko drugačen stil igranja, a se res fino ujamemo. Vsi, ki so kadarkoli igrali s Kontrabantom, so dobri ljudje in zanesenjaški glasbeniki. Vsak je v našo glasbo dal svoj pečat. Lahko pa tudi potrdim, da imamo ta trenutek najboljšo zasedbo doslej, top violinista, basista, dva top tolkalca ..., fantje tako ali tako igrajo po več instrumentov, v skupino prihaja tudi hči Kika s klarinetom, ki je komaj zajadrala v najstniška leta … Prihodnje leto imamo v načrtu nov album, v mislih pa imam tudi pesmi za otroke.«

Poleg koncertov in predstavitve albuma torej tudi že pišete nove skladbe?

Bela: »Želimo si čim več nastopov. Po domžalskem bo sledil še en večji koncert v Lendavi, dogovarjamo se za nekaj koncertov na Madžarskem, v mislih imamo kakšen festival v Budimpešti. Mislim, da nas bo kar veliko slišati, tako po Sloveniji kot v bližnji soseščini.«