Na velikanki s planičarji

Preverili smo, kako v Planici potekajo dela na letalnici, in spoznali planičarja, ki je preživel zdrs z naleta stare velikanke. Iztok Pergarec, vodja priprave letalnice, pravi, da bo ta znova vrhunsko pripravljena.

Rateče – Jutri bo v Planici preizkus letalnice pred finalom svetovnega pokala v smučarskih skokih. Čast prvega letošnjega poleta bo ob 10.30 doletela Tržičana Mitjo Mežnarja. Skakalci pod Ponce prihajajo iz Vikersunda, kjer je kar dvakrat padel svetovni rekord, lastnik najdaljšega poleta pa je sedaj Avstrijec Stefan Kraft, ki je pristal pri 253,5 metra. Bomo tudi v Planici priča tako dolgim poletom? Rekordne dosežke je težko napovedovati, organizatorji si želijo, da bi bili poleti predvsem varni in da bi planiški konec tedna minil brez padcev in poškodb.

Okrog sto trideset planičarjev

Letalnica bo znova odlično pripravljena. Če so bili topli sončni dnevi prijazni do delavcev, pa so bili toliko manj do snežne odeje. Kdor je bil v Planici pretekli teden, je lahko videl, da je bila smučina, ki jo urežejo s posebno frezo, že skoraj pripravljena, doskočišče in iztek pa še precej zelena. »Takšne vremenske razmere smo imeli že velikokrat, sem pa pred enim mesecem prvič mislil, da smo povsem varni, ker so fantje naredili ogromno kvalitetnega umetnega snega, od 17 do 18 tisoč kubičnih metrov, kar je precej več od potrebnih 10 ali 12 tisoč kubičnih metrov. V zadnjem obdobju nam ga je vidno 'pobiralo', nekaj težav je bilo, a ni bilo bojazni, da bi zaradi tega tekmovanje odpadlo. Skakalnica bo pripravljena kot vsako leto, najbolje v svetovnem pokalu, kar nam vsi pritrjujejo,« je pojasnil Iztok Pergarec - Ič, vodja priprave letalnice bratov Gorišek. Uspešno vodi uigrano ekipo, v kateri vsak ve, kaj je njegova naloga. Skupaj šteje okrog sto trideset ljudi. Pod Ponce prihajajo s srcem, ponosni, da so del planiškega praznika. S fotografom sva se povzpela na vrh letalnice, kjer na naletu dela tudi Jože Cuznar, domačin iz Rateč: »Biti planiški delavec je za nas nekaj neprecenljivega. Del ekipe sem že okrog trideset let, zadnja leta urejam smučino. Je zelo težko delo, predvsem nevarno. Treba je biti pazljiv. Ne skrbim le za nalet velikanke, temveč tudi za nalete drugih skakalnic, tako da v Planici delam od novembra.« Smučina je na skakalnicah in letalnicah zelo pomembna. Na vrhu je voziček, na katerem je freza za rezanje ledu, z njo vrežejo smučino in zravnajo površino zaletišča.

Zdrs z najvišjega delovnega mesta

Da je biti planiški delavec lahko tudi nevarno delo, je na lastni koži okusil Tomaž Čufar iz Lesc. Malce v šali so dejali, da je edini, ki je preživel padec po naletu planiške velikanke. Končal se je s hudimi poškodbami, a to ga ni odvrnilo, da se po okrevanju ne bi znova vrnil med planičarje. Kot je potrdil Pergarec, je bila to najtežja nesreča planiškega delavca, kar jih pomni. »Sem delavec na najvišjem delovnem mestu v Planici. Planičar sem okrog četrt stoletja in to delo mi je v veselje. Vreme je, kakršno je. Sneg, lopata, voziček, gor, dol, druženje ...,« je dejal Čufar, medtem ko nam je pobliže pokazal hladilni sistem, ki je po celotnem naletu in skrbi, da je smučina povsem ledena. Vprašali smo ga tudi po padcu. »Stara velikanka je imela precej bolj strm nalet. Bilo je ledeno in nekje na sredini naleta mi je spodrsnilo. Nisem imel možnosti, da bi se ustavil. V radiusu me je obrnilo, takrat ni bilo ograje in me je vrglo ven. Poškodbe so bile hude, imel pa sem veliko srečo. To me ni odvrnilo od tega, da bi se vrnil. Naslednjo zimo mi je Ič priskrbel, da sem tekmovanje spremljal z naslonjača ob odskočni mizi. Sem vsaj lahko gledal tekmo v miru,« je pojasnil. Ta konec tedna bo prestavljal zaletno rampo.

Vetrne in senčne zaščite

Če bi Planica znova dobila svetovni rekord, bi bila to za celotno ekipo najboljša nagrada, a ostajajo realni. »V nedeljo po tekmi bom najbolj zadovoljen, če nihče od tekmovalcev ne bo padel, če ne bo poškodb in bomo videli zadovoljne obraze skakalcev. V Planico pridejo uživat, vedo, da je skakalnica vsako leto maksimalno dobro pripravljena in zato so pri svojih poletih mirni. Standardov si ne pustimo zniževati, ne glede na razmere. Ekipa pride sredi noči, če je sneg, dež, vreme za nas nič ne spremeni,« pravi Pergarec, tudi zastavonoša slovenske zastave.

Pomembno vlogo imajo na letalnici zaščite: senčne zavese in senčni panoji za zaščito smučine pred soncem ter zaščitne mreže za veter. Vsako leto je v Planici kakšna inovacija več. Več o tem nam je pojasnil Rene Gajšt, vodja vetrne zaščite in sence naleta, Mariborčan pod Poncami: »Smučina je zelo pomemben element skakalnice in redno kontroliramo senco. Senčne zavese je okrog sto trideset metrov. V spodnjem delu smučine so še senčni panoji, ideja Iztoka. Glavno težavo lahko povzroča veter, predvsem južni iz Tamarja. Vetrne zaščite so že nameščene, visoke so maksimalno dvajset metrov. Upam, da nam vreme ne bo nagajalo.«

Pričakujejo od 60 do 70 tisoč gledalcev

Na zadnje dejanje sezone smučarskih skakalcev so pripravljeni tudi organizatorji. Po besedah Primoža Finžgarja, generalnega sekretarja OK Planica, ocenjujejo, da si bo polete v štirih dneh ogledalo med 60 in 70 tisoč navijačev, kar je precej manj kot lani, ko so jih našteli rekordni 110 tisoč. Vsi, ki se boste v teh dneh odpravili v Planico, pojdite od doma pravočasno in upoštevajte navodila. Slovenski skakalci, ki si želijo čim večje podpore navijačev, se bodo v Planico odpravili jutri zjutraj z vlakom iz Ljubljane.