Jurij Gollmayr – slovenizacija šolske knjige

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (91)

Dne 15. marca 1755 se je v Lescah rodil cerkveni dostojanstvenik Jurij Gollmayr, ki je v cerkvi napredoval vse do stolnega prošta, to je najvišjega cerkvenega dostojanstvenika v Ljubljani. Po 261 letih v njegovem delu vidimo, kako narodno pomembno delo so opravljali duhovniki. Zavzel se je in uveljavil slovenščino v šolskih knjigah. Sicer pa se je srečeval tudi z zelo nevarnimi sodobniki. Francozi so ga v ponoči avgusta 1809 uporabili za poroka, da bo Kranjska dežela plačala zahtevano vojno davščino. Z drugimi talci so ga priprli na gradu v Palmanovi. Kasneje je sicer nasprotoval Francozom, vendar z njimi ni imel večjih konfliktov.

Po posvetitvi leta 1779 je bil škofov kaplan v Ljubljani, od leta 1787 vodja knezoškofijske pisarne, kanonik in generalni vikar. Leta 1819 je bil povzdignjen v stolnega prošta. Bil je privrženec jožefinskega praktičnega janzenizma. Po poročilu Matije Čopa, s katerim sta bila v daljnem sorodstvu, je bil »jasnogled, za razprostranitev boljših versko-moralnih nazorov med rojaki toplo zavzet in pridno delujoč bogoslovec«. Približal se je tudi miselnosti literarnih preporoditeljev. Z Jurijem Japljem sta bila v službenih odnosih, z Antonom Tomažem Linhartom pa sošolca.

Njegova zasluga so menda v precejšnji meri izjave v prid slovenizaciji osnovne šole na kmetih po Kranjskem leta 1804. Že leta 1805, ko so ustanovili šoli v Selcih in Železnikih, niso več govorili o »nemških«, ampak o »kranjskih šolah«. Na vprašanje, ali naj vpeljejo abecednike in mali katekizem v nemškem in slovenskem jeziku na Kranjskem, ki so ga obravnavali 22. aprila 1814, se je konzistorij (izvršilni organ cerkve, kjer je imel vodilno vlogo) izjavil samo za slovenske knjige. Jurij Gollmayr je leta 1818 tudi predlagal ljubljanskemu konzistoriju, naj se za nedeljske šole po deželi na Kranjskem uvedejo samo slovenske knjige brez nemškega teksta.

Proti germanizirajočim tendencam vlade konzistorij sicer ni povsem uspel, saj je pošiljal svojim šolskim nadzornikom tudi razne vladne germanizatorske odloke, vendar se je, edino za Kranjsko od vseh slovenskih dežel, ob zatrdilih, da se v »večjih krajih nemščina ne sme zanemarjati«, z dekretom centralne organizacije dvorne komisije priznalo, da naj bo »v kranjskih trivijalkah, kjer je deželni jezik v navadi, ta jezik učni jezik«. To je obveljalo tudi za kranjske nedeljske šole. Na čelu takšnega razvoja odnosa do slovenščine je bil vedno Jurij Gollmayr. Med drugim je ustanovil tudi dijaško štipendijo za tri dijake z Gorenjskega, ki so jo prvič podelili leta 1823. Znašala je za vsakega 44 goldinarjev.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Slomu pri Ponikvah se je 14. 3. 1846 rodil farmacevt, lekarnar in kamniški župan Josip Močnik. V Kamnik je prišel leta 1876 in se poročil z domačinko Julijo Debevc.

V Škofji Loki se je 14. 3. 1875 rodil biolog Fran Jesenko. Sodi med svetovno znane genetike. Njegovo delo je pomembno vplivalo na raziskave križanja rastlin. Po njem se imenuje slovensko Jesenkovo priznanje za pedagoško, raziskovalno in operativno delo z biotehniškega področja.

V Kropi se je 14. 3. 1896 rodil gospodarstvenik in kulturni delavec Jože Gašperšič. V letih 1926–1947 je bil ravnatelj kovinarske zadruge Plamen, režiser in igralec, zborovodja, organist, skladatelj in soustanovitelj Kovaškega muzeja.