
Občine združujejo svoje naloge
Država, ki spodbuja ustanavljanje skupnih občinskih uprav s polovičnim sofinanciranjem njihovih stroškov, z zakonskimi spremembami napoveduje bolj selektivno sofinanciranje. Občine se v skupne uprave najpogosteje združujejo na področju medobčinskih redarstev in inšpektoratov.
Kranj – Država že nekaj let spodbuja ustanavljanje skupnih občinskih uprav s tem, da 50-odstotno sofinancira njihovo delovanje. Letno sicer sofinanciranju skupnih občinskih uprav ministrstvo za javno upravo namenja nekaj manj kot 5 milijonov evrov (za leto 2016 je bil ta strošek nekaj več kot 4,8 milijona). Sedaj pripravljajo spremembe, ko bo državno sofinanciranje manj velikodušno, a so prvotni predlog novele zakona o financiranju občin na tem področju že nekoliko omilili. »Po sestanku s predstavniki združenj občin smo oblikovali nekoliko spremenjeno rešitev, ki po našem prepričanju sledi temeljnemu cilju novele zakona, poglobitvi sodelovanja občin. Nova rešitev bo kot kriterij za sofinanciranje bolj poudarjala število nalog, ki jih skupne občinske uprave opravljajo za občine, manj pa število občin, ki so vključene v skupno občinsko upravo,« na to pravijo na ministrstvu za javno upravo.
V Sloveniji je v letu 2016 delovalo 48 skupnih občinskih uprav, med njimi po številu sodelujočih občin in skupnih nalog najbolj izstopa organ skupne občinske uprave v spodnjem Podravju, ki ga poleg Ptuja sestavlja še dvajset občin, opravlja pa naloge prostorskega načrtovanja, zagotavljanja in izvajanja javnih služb, občinskih inšpekcij in redarstev ter notranjega revidiranja. Na Gorenjskem ni skupne občinske uprave s tolikšnim številom vključenih občin ali nalog, največjo tvorijo Trzin in pet sosednjih občin s skupnim medobčinskim inšpektoratom in redarstvom. To sta tudi sicer pri ostalih združenih upravah najpogostejši področji skupnega delovanja. Na Gorenjskem so skupne občinske uprave še na Bledu, v Kranju in na Jesenicah. V slednjih dveh smo poizvedeli o njihovih izkušnjah.
Skupne naloge: strokovno in racionalno
Občina Jesenice izvaja naloge v okviru skupne občinske uprave pri občinskem redarstvu in inšpekciji ter skupni notranji revizijski službi, oboje občine ustanoviteljice tudi sofinancirajo. Medobčinski inšpektorat in redarstvo vključuje občine Jesenice, Gorje, Kranjska Gora in Žirovnica, skupna notranjerevizijska služba pa je ustanovljena za območje občin Jesenice, Gorje, Kranjska Gora, Žirovnica in Bohinj. »Ocenjujemo, da skupne občinske uprave izpolnjujejo zastavljene cilje občin soustanoviteljic po strokovnejšem in racionalnejšem izvajanju upravnih nalog lokalne skupnosti. Tovrstnim ciljem so bile namenjene tudi finančne vzpodbude države, ki so zagotovo pripomogle k lažji odločitvi za ustanovitev skupnih občinskih uprav. Sofinanciranje države predstavlja polovico tekočih odhodkov (brez nakupa osnovnih sredstev) delovanja skupnih občinskih uprav, kar je v primeru financiranja občinskega redarstva in občinske inšpekcije za leto 2015 (za občino Jesenice) znašalo skoraj 70.000 evrov, v primeru notranje revizije za leto 2015 pa skoraj 13.000 evrov,« pojasnjuje direktorica občinske uprave na Jesenicah Valentina Gorišek. O načrtovanih spremembah pa: »Seznanjeni smo s predlogom države po spremembi načina finančnih vzpodbud za skupne občinske uprave. Ker izhodišča za sofinanciranje po informacijah, ki jih imamo, še niso dorečena, o konkretnih posledicah težko sodimo. Dejstvo je, da država želi poglobiti sodelovanja občin na večjem številu področij dela, kar bo tudi za naše skupne občinske uprave in občine soustanoviteljice predstavljalo dodaten izziv v prihodnje.«
Delajo učinkovito in z manj stroški
Mestna občina Kranj ima skupna organa prav tako pri inšpektoratu in redarstvu ter pri notranji reviziji. Medobčinski inšpektorat Kranj je organ skupne občinske uprave občin ustanoviteljic Kranj, Tržič, Cerklje, Šenčur, Preddvor in Jezersko, skupna služba notranje revizije Kranj pa je bila ustanovljena kot organ skupne občinske uprave Mestne občine Kranj ter občin Naklo, Preddvor in Tržič z namenom izvajanja nalog notranjega revidiranja poslovanja občin ustanoviteljic in njihovih uporabnikov. V letu 2016 je bilo v revizijsko okolje skupne službe poleg štirih občin (vključno s krajevnimi skupnostmi, ki so neposredni uporabniki občinskega proračuna) vključenih tudi 28 javnih zavodov. »Prispevek funkcije notranjega revidiranja se kaže predvsem v izboljšanju splošne ustreznosti kontrolnega okolja in s tem tudi pravilnosti poslovanja, ki je tako rezultat izvajanja priporočil, ugotovljenih s pomočjo revizijskih pregledov in z vse pomembnejšo svetovalno funkcijo. Večjo dodano vrednost prepoznavamo v okviru spremljanja izvedbe priporočenih ukrepov, v katerem revidirancem svetujemo glede pravilnosti njihove priprave in izvedbe, kar lahko dosežemo predvsem z možnostjo delovanja v skupni občinski upravi in vpogledom v poslovanje več istovrstnih organizacij (občin, zavodov in krajevnih skupnosti),« pojasnjujejo v Mestni občini Kranj, kjer prednost skupnega občinskega organa vidijo v tem, da je kadrovsko in strokovno močnejši in učinkovitejši glede na zahtevnost izvajanja nalog na obeh področjih. Prednost je tudi v tem, da skupen organ deluje z manjšimi stroški, kot bi delovali posamezni občinski nadzorni organi. Tako skupni strošek občin na obeh področjih znaša dobrih 756 tisoč evrov, država jim ga refundira v višini 378 tisoč evrov. O načrtovanih spremembah pa tudi v Kranju pravijo: »Do sedaj je bilo predlaganih že nekaj različnih variant, tako da je v resnici težko govoriti, katera od teh se bo obdržala, če sploh katera, in kako se bodo spremembe odražale v delovanju organov skupnih občinskih uprav.«