Tomosovi lepotci, naj bo vožnja srečna in varna.

Glavna zvezda je bil Tomos

Čez sto Tomosovih mopedov, vsak je bil zanimiv na svoj način, so našteli na nedeljskem športno-družabnem srečanju z blagoslovom Tomosovih mopedov na Brezjah pri Tržiču.

Brezje pri Tržiču – Srečanje je bilo organizirano drugič, odlično so ga izpeljali Avto-moto društvo (AMD) Tržič z Ekipo Tomos Tržič – AMD Tržič in R Bar. Kar je še posebno razveselilo predsednico AMD Tržič Janjo Budič in tržiškega podžupana Dušana Bodlaja, ki je v imenu občine pozdravil zbrane, je, da je vse več teh mopedov obnovljenih in registriranih. S tem njihovi lastniki prispevajo k večji varnosti v cestnem prometu. Z več koncev Slovenije so se pripeljali na Brezje pri Tržiču, »najdaljša« ekipa je bila iz Kopra, iz okolice Žalca pa Bojan Pečnik, ki je na ogled postavil Tomos 14 V. »Sem njegov tretji lastnik, motorno kolo ima letnik 1970 in je registrirano. Posebno ponosen sem na to, da je še v izvirnem stanju. Števec kaže, da ima prevoženih 8830 kilometrov, doseže lahko hitrost do 75 kilometrov na uro,« je povedal Pečnik, tudi udeleženec vsakoletnega mednarodnega gorskega preizkusa starodobnikov na Ljubelju. Tomosov moped trikolo, letnik izdelave 1980, pa ima Franc Zupan iz Loma pod Storžičem. Povedal je, da je bilo to originalno invalidsko vozilo za potrebe njegovega prvega lastnika. Franc ga ima v lasti zadnjih pet let, malo ga je »porihtal«, pelje pa toliko, »kar mu gasa daš«. Lastnik Tomosovega motorja senior 50 cross je Tržičan Staš Naglič, po velikem trudu in zvezah ga je pripeljal iz Srbije, in kot je razložil: »Teh modelov so naredili samo 62, od tega jih je bilo 48 danih za motokros dirke, preostale pa pomembnim možem v časih nekdanje Jugoslavije. Točnega leta izdelave ne vem, po dostopnih podatkih so ga izdelovali med 1974 in 1978.«

Na srečanju so bile tudi legende, nekdanji dirkači, med legendami, ki še tekmujejo, sta bila zakonca Anka in Miro Hrast pa lanskoletni direktor prireditve starodobnikov na Ljubelju Jože Komljanec ... Organizatorji so podelili zahvale Krajevni skupnosti Brezje pri Tržiču in še sponzorjem, da so srečanje lahko uspešno izpeljali, udeležencem pripravili nekaj iger, ena je bila, koliko kompletov matic in vijakov sestavijo v dveh minutah. Župnik iz Kovorja Ivan Potrebuješ pa je motoristom in njihovim motornim »prijateljem« podelil blagoslov za srečno in varno vožnjo.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / torek, 15. marec 2016 / 07:00

Gorenjski glas, št. 21

Gorenjski glas, 15. marec 2016, št. 21

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / sobota, 31. december 2022 / 14:09

Čas nemira

Leto 2022 lahko označim kot čas nemira, povzročili so ga pandemija, vojna v Ukrajini, supervolilno leto. Nemirni postanemo, ko je porušeno energijsko ravnotežje, ko ne občutimo več pravega veselja,...

Zanimivosti / sobota, 31. december 2022 / 12:11

Za silvestrovo samo enkrat ni delala

Mamo in babico Alenko Dobravec smo zmotili na recepciji Art Hotela Kristal v Bohinju. »Kar v restavracijo pojdite, takoj pridem. Samo še na tole elektronsko pošto odgovorim,« nas je napotila v hotelsk...

Kamnik / sobota, 31. december 2022 / 12:08

Plebiscitni čas navdih še danes

Kamnik – Društvo Demos na Kamniškem je skupaj z Občino Kamnik v Domu kulture Kamnik organiziralo proslavo ob dnevu samostojnosti in enotnosti, na kateri je zbrane nagovoril tudi predsednik prve slo...

Kamnik / sobota, 31. december 2022 / 12:08

Zbirajo predloge za občinska priznanja

Kamnik – V Kamniku vabijo k posredovanju predlogov za občinska priznanja, ki jih bodo podelili ob praznovanju občinskega praznika. Predloge za podelitev bronastega, srebrnega in zlatega priznanja t...

Cerklje na Gorenjskem / sobota, 31. december 2022 / 12:06

Po Martinovi poti

Šenturška Gora – Okoli šestdeset pohodnikov je na štefanovo nadaljevalo tradicijo pohodov po Martinovi poti iz Apna in Šenturške Gore na vrh Senožet. Skupinski vzpon – organizirala sta ga Olga Sajo...