Izjemna najdba v časovni kapsuli

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Kranj / petek, 10. marec 2017 / 15:45

Ob gradbenih delih, ki ta čas potekajo na Gimnaziji Kranj, so v stari avli povsem po naključju odkrili sklepni kamen in za njim nišo, v katero so ob odprtju nove stavbe gimnazije v Kranju 18. septembra 1897 vložili bakreno skrinjico z dokumenti.

Kranj – Časovna kapsula, ki so jo odkrili ob prenovi električnih inštalacij v 120 let stari stavbi, vsebuje kar štirideset različnih dokumentov in tako po mnenju strokovnjakov predstavlja najbogatejšo tovrstno najdbo pri nas. Med drugim vsebuje spomenico iz 18. septembra 1897, ki jo je sestavil profesor Anton Štritof, ki je med leti 1895 in 1900 na Gimnaziji Kranj poučeval slovenščino, latinščino, nemščino, geografijo in zgodovino. Poleg nje so v bakreni skrinjici shranili še številne druge pomembne dokumente pa tudi revije in časopise iz tistega obdobja, usnjen mošnjiček z avstro-ogrskimi kovanci in dvema zarjavelima gumbkoma, lekarniško vrečko in fotografijo Kranja iz tistega časa.

Po 120 letih se je skrinjice prvi dotaknil električar Rok Cigale, ki je priznal, da so takoj, ko so odkrili skrinjico, na hitro pokukali vanjo. »Čeprav smo se zavedali, da gre za pomembne dokumente, povezane s šolo, pa njihove prave vrednosti takrat še nisem poznal,« je razložil in dodal, da so o najdbi takoj obvestili vodstvo šole. Ravnatelj Franc Rozman je pojasnil, da se je vedelo, da so po koncu gradnje v zidove stavbe zazidali spomenico, a nihče ni vedel, kje naj bi bila. »Spominska plošča je izginila, za sklepni kamen pa se je pozabilo, kje je bil vgrajen. Po 120 letih smo tako po naključju našli kraj z vsebino, ki ima veliko zgodovinsko in simbolno vrednost.

Kraj, kamor so naši predniki skrbno shranili dokument ene najpomembnejših pridobitev v zgodovini dežele Gorenjske, to je gimnazije,« je poudaril Rozman. Njegov predhodnik na mestu ravnatelja Valentin Pivk je dodal, da gre za intimno lastnino šolske stavbe in mora tako ostati tudi v prihodnje. Spomenica vsebuje vsa prizadevanja za nastanek gimnazije.

Natančneje bodo vsebino bakrene skrinjice in same spomenice lahko proučili šele potem, ko jih bodo restavrirali, je pojasnila konservatorka svetnica Nika Leben iz kranjske enote zavoda za varstvo kulturne dediščine. Vsekakor gre po njenih besedah za zelo bogato in dragoceno najdbo, ki ima pomembno vrednost za slovensko šolstvo. Po prepričanju vodje centra za restavriranje in konserviranje Arhiva Republike Slovenije Jedert Vodopivec Tomažič bi bilo restavriranje spomenice zelo tvegano, saj je papir že krhek, uporabljali so tudi črnilo, ki je sicer zelo kakovostno, a vsebuje železov oksid, ki zelo razjeda papir. Zato priznava, da so v hudi dilemi, ali naj spomenico sploh razgrnejo, saj jih je strah, da bi ob tem razpadla. Zato se bodo še odločili, kako najprimerneje poskrbeti za časovno kapsulo, da bodo njeno vsebino ohranili tudi za prihodnje rodove. Ob tem je Valentin Pivk poudaril, da je bakrena skrinjica del stavbe Gimnazije Kranj. »Je njena last in ji pripada, zato bi jo veljalo vrniti zidovom te častitljive ustanove.«

Upajo, da bodo skrinjico na njeno staro mesto vrnili 18. septembra, ko bodo odprli razstavo ob 120-letnici izgradnje stavbe gimnazije. Stavba po besedah Nike Leben še vedno velja za najbolj monumenatalno zgradbo iz obdobja neohistorizma na Gorenjskem. Načrte zanjo je izdelal Viljem Treo, gradnja pa je bila ob takratni tehnologiji končana v pičlem letu in pol, je ob tem spomnil Valentin Pivk. Profesorica Anita Omejec, ki pripravlja razstavo, upa, da ji bo do septembra skupaj z dijaki uspelo raziskati tudi, kdo je bil skrivnostni človek, ki mu je v skrinjico tako uspešno uspelo ujeti duh tistega časa. Nekaj dvoma, kdaj naj bi bila skrinjica vzidana v zidove gimnazije, pa vzbuja fotografija iz skrinjice. »Na fotografiji sta oba kraka gimnazije enako dolga, kar se je zgodilo šele leta 1902,« je še pojasnila Nika Leben.