Na odprtju razstave: (z leve) Irena Gayatri Horvat, Katja Skalar, Simon Skalar z malim Davidom in Lojze Kalinšek / Foto: Igor Kavčič

Antične podobe ob brezovem gozdu

V Galeriji Bala je na ogled razstava likovnih del slikarjev Irene Gayatri Horvat in Lojzeta Kalinška. Na temo dveh slik je skladbi skomponiral Simon Skalar.

Kranj – V galeriji Bala v Cankarjevi ulici, ki jo upravlja kranjska izpostava JSKD, bo razstavni prostor petkrat na leto obogatilo tudi Likovno društvo Kranj, v katerem bodo poskrbeli za kakovostno raven razstavljavcev, ki bodo s svojimi deli tudi zanimivi za obiskovalce. Tokrat so na ogled dela dveh že uveljavljenih avtorjev, tudi življenjskih sopotnikov, univerzitetnega likovnega pedagoga Lojzeta Kalinška in akademske slikarke Irene Gayatri Horvat. Če se slednja predstavlja s ciklom svojih najnovejših del na temo Zgubljena v gozdu, je prvi razstavil zanj značilne motive iz antične mitologije, na ogled pa je tudi njegov monumentalni krajinski triptih Dežele Kranjske.

»Slikarka Irena Gayatri Horvat si je za nosilni motiv cikla Zgubljena v gozdu izbrala breze. V tridelni sliki jih je trikrat po troje razgrnila v impresiven friz in si v tem znamenju zamislila tudi še druge podobe ter zavese na oknu ambienta razstavišča, da lebdijo v vetru kot krhkoliste breze,« je med drugim k razstavljenim delom zapisal Milček Komelj. Da prizorišče svojega duha tako spreminja v likovni ambient, ki mu daje temeljni nadih živ­ljenjska skrivnost, zaznamovana z gozdom. »Ko se gledalec poglobi v sliko, lahko dobi občutek, da sem res izgubljena v gozdu. To, kar govori v slikah, so trhla drevesa, ki imajo rane, iz katerih se cedi. Drevesa so razsekljana, preluknjana, nekakšna trupla s slepimi vejami.« Tudi tokrat jih povezuje s šamanizmom in različnimi simboli, ki jih tradicionalno uporablja v svojih delih. Tokrat je bila prvič javno predstavljena tudi njena poezija, saj je pesem Zgubljena v gozdu ob spremljavi Simona Skalarja zapela Katja Skalar.

»Ko vidim sliko, vem, kakšno glasbo bom razvil ob njej. Tokrat je bila skladba nekoliko manj značilna zame, nekoliko disonantna, modernejša. Dodatno besedilo me je spodbudilo, da sem jo uglasbil tudi za vokal,« je povedal Simon Skalar, ki z umetnico sodeluje že nekaj zadnjih let. Tokrat je 'uglasbil' tudi sliko Dežele Kranjske. Gre za ekspresivno sliko krajine velikega formata. »Velika slika potrebuje prostor in ta galerija je prava za to. Sicer se predstavljam s svojo značilno figuraliko, povezano z miti iz antike,« je povedal Kalinšek. Helena iz Troje, slika iz cikla Lepa Vida pa slike boginje Evrope, motiv iz mita o Orfeju pa Medeja, zlato runo ... »Še vedno me zanima analogija med antičnimi miti in današnjimi življenjskimi zgodbami.«

Ali kot je ob njegovih slikah zapisal Milček Komelj: »Slikarja so vsi ti veličastni svetovi s svojim duhovnim izročilom in njihovo umetnostjo, ki nam jih nazorno oživlja, očitno do kraja vsrkali vase. Zato nam jih predstavlja v aranžiranih postavitvah, držah in gestah mitičnih figur v njihovih ploskovno označenih največkrat mediteransko ali antično obarvanih ambientih nekako mimo sebe, kot bi jih skupaj s pogledi dosedanje umetnosti zbral v svojem historičnem muzeju predvsem kot vsestranski kulturni pedagog, likovni zbiratelj, preparator in kustos kolektivnih spominov na celotno človeško izročilo ter s tem negovalec ostalin naših starodavnih ustvarjalnih sanj.«

Irena Gayatri Horvat prihaja iz Zagreba, kjer je pri prof. Miroslavu Šuteju tudi končala likovno akademijo. Na svojih umetniških potovanjih je raziskovala preplete mitov, zavesti in družbe, eksistence in vplive elementarnega sobivanja mitov na realnost. Že nekaj let pa sodeluje z mladim skladateljem Simonom Skalarjem v skupinskih video in audio projektih, kjer skladatelj na ozadje avtoričine slikarske tematike uglasbi vokalno-instrumentalne kompozicije. Lojze Kalinšek z Brnika od diplome na Pedagoški akademiji v Ljubljani deluje kot učitelj likovnega pouka na mengeški osnovni šoli. Redno se udeležuje vsakovrstnih likovnih kolonij, simpozijev in srečanj doma in v tujini. Ukvarja se tudi z ilustracijo, fotografijo in oblikovanjem na grafičnem in tehničnem področju. Za seboj ima več kot 70 samostojnih in več kot 200 skupinskih razstav doma in v tujini. Razstava bo na ogled do 2. marca, vsak dan od ponedeljka do petka med 16. in 18. uro.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Humor / petek, 27. april 2012 / 07:00

Seznam državnih praznikov 2026

Na področju državnih praznikov se bo po letih sprememb in usklajevanj v letu 2026 končno le izoblikoval seznam dela prostih dni za državljane. Seveda ne za vse enako.

Objavljeno na isti dan


Jesenice / sobota, 17. december 2022 / 14:53

Drsališče tudi na Čufarjevem trgu

Jesenice – Na Trgu Toneta Čufarja Jesenice so odprli drsališče na prostem. Drsanje je brezplačno, možna je izposoja drsalk in pripomočka za drsanje (tako imenovanega pingvina). Med tednom je drsali...

GG Plus / sobota, 17. december 2022 / 14:52

Miha Mazzini: Osebno

»Bil sem nonin skrbnik. To je bila moja vloga. Odnašati kahlo, ji pomagati vstajati, jo spremljati k nedeljski maši in na sprehod. Po letu svobode nisem več hotel nazaj. A sem neopazno pos...

Kronika / sobota, 17. december 2022 / 14:50

V ponedeljek brezplačni nasveti

Kranj – Odvetniška zbornica Slovenije bo v ponedeljek, 19. decembra, znova organizirala dan brezplačne (pro bono) odvetniške pravne pomoči. Na ta način bodo že dvanajsto leto zapored zaznamovali da...

Šport / sobota, 17. december 2022 / 14:50

V rokometni ekipi tudi Škofjeločani

Škofja Loka – Slovensko moško člansko rokometno reprezentanco januarja čaka nastop na svetovnem prvenstvu na Poljskem in Švedskem, ta teden pa je selektor Uroš Zorman širši spisek igralcev skrčil n...

Kranj / sobota, 17. december 2022 / 14:47

Začeli sanacijo elektrarne

Hidroelektrarno Sava v Kranju, ki je bila poškodovana v septembrskem požaru Majdičevega mlina, bodo predvidoma sanirali v dveh letih.