HE Sava od požara Majdičevega mlina 27. septembra zaradi poškodovanosti ne obratuje več. / Foto: Elektro Gorenjska

Začeli sanacijo elektrarne

Hidroelektrarno Sava v Kranju, ki je bila poškodovana v septembrskem požaru Majdičevega mlina, bodo predvidoma sanirali v dveh letih.

Proizvodnja električne energije v HE Sava je pred požarom znašala med 10 in 12 tisoč megavatnih ur letno, kar je zadoščalo za oskrbo 2500 gospodinjstev.

Kranj – Družba Elektro Gorenjska oziroma njena hčerinska družba Gorenjske elektrarne kot upravljavec je začela sanacijo Hidroelektrarne (HE) Sava ob Majdičevem mlinu v Kranju, ki je bila močno poškodovana v še vedno nepojasnjenem požaru 27. septembra. Elektrarna po požaru ni več bila zmožna obratovati, za ponovno vzpostavitev obratovanja pa sta potrebni celovita sanacija in manjša rekonstrukcija, pojasnjujejo v Elektru Gorenjska. Dela bodo predvidoma potekala dve leti.

V okviru sanacijskih del bodo najprej uredili dostope in izdelali gradbene jame, s pomočjo katerih bodo izvajalci lahko začeli sanacijo na objektu, v katerem je strojnica. Izpraznili bodo tudi dovodni kanal, dolvodno z reko Savo pa bodo za čas gradnje uredili protipoplavni nasip. V nadaljevanju sledi obnova strojnice, vgradnja popolnoma nove opreme, obnovili bodo tudi vtok v kanal in iztok iz kanala. »Dela bodo dolgotrajna in bodo zaradi zahtevnosti potekala po fazah,« napovedujejo v gorenjski elektrodistribucijski družbi.

V septembrskem požaru Majdičevega mlina je ogenj zajel tudi bližnji objekt HE Sava, kjer so bili štirje agregati za proizvodnjo električne energije. Pogorel je del strojnice, pri tem sta bila dva agregata povsem uničena, zaradi velike količine gasilne vode pa sta bila močno poškodovana tudi preostala agregata. Poškodovane so bile tudi vse kabelske povezave. »Škoda na objektih je ogromna, tako neposredna kot tudi posredna zaradi nezmožnosti proizvodnje električne energije,« so po požaru pojasnili v Elektru Gorenjska, ki je lastnik HE Sava.

Proizvodnja električne energije v HE Sava je pred požarom znašala med 10 in 12 tisoč megavatnih ur letno, kar je zadoščalo za oskrbo 2500 gospodinjstev. »Hidroelektrarna ni pomembna le z vidika proizvodnje, njena strateška pozicija je zanimiva z vidika samooskrbe. Prav tako je bila zakladnica zgodovinskih mejnikov, ki povezuje preteklost, sedanjost in prihodnost, hkrati pa predstavlja trajnostni vir zelene energije, ki je dostopen v središču urbanega okolja,« še pojasnjujejo v Elektru Gorenjska.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / četrtek, 10. julij 2008 / 07:00

Sivka

Pogled na polja modro vijoličasto cvetoče sivke, ki v poletni vročini migljajo v južni Franciji, Španiji in ostalih sredozemskih državah, je nepozabno dopustniško doživetje.

Objavljeno na isti dan


Razvedrilo / torek, 10. november 2015 / 17:03

Vinska pot v rovih

Kot se za ta čas v novembru spodobi, se tudi letos povsod po Sloveniji odvijajo dogodki, ki so povezani z vinom. V Kranju je bil ta konec tedna prvi od dveh, ko kranjski rovi gostijo vinsko pot v rovi...

Rekreacija / torek, 10. november 2015 / 16:33

Maraton po brazilski džungli

Gorenjca Miha Podgornik in Matej Kordež sta se podala na eno izmed težjih tekaških preizkušenj na svetu. Jungle marathon v Braziliji sta z istim časom končala na tretjem mestu. Največ težav jima je po...

Kultura / torek, 10. november 2015 / 16:29

Jazbec in njegovi

V Galeriji Šivčeva hiša so v petek odprli razstavo del stripovskega avtorja Marka Kocipra z naslovom Jazbec s prijatelji.

Kranj / torek, 10. november 2015 / 16:28

Otroke zanima, kako postati župan

To zanima že malčke iz vrtca, ki so si ogledali prostore kranjske občine in obiskali župana.

Gospodarstvo / torek, 10. november 2015 / 13:12

Lubadarja za dve Blejski jezeri

Lubadar je letos v gozdovih na Zgornjem Gorenjskem uničil 133 tisoč (bruto) kubičnih metrov dreves, kar predstavlja okoli 110 tisoč dreves ali posek gozda v velikosti skoraj dveh Blejskih jezer.