Zgolj ločevanje odpadkov ni dovolj

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: GG Plus / sobota, 25. februar 2017 / 11:08

Vsak Slovenec na leto zavrže 14 kilogramov tekstila in 73 kilogramov hrane ter porabi do 300 plastičnih vrečk, ki jih povprečno uporablja 20 minut. »Živimo v milnem mehurčku, kjer življenje brez odpadkov ni mogoče, a ta bo kmalu počil, če ne bomo ukrepali,« opozarja Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja.

Katja Sreš, 25-letna Kranjčanka, ki sedaj živi na Štajerskem, je diplomantka tržnega komuniciranja, ki zadnja tri leta vodi odnose z javnostmi pri društvu Ekologi brez meja. Okoljska problematika, še zlasti problematika odpadkov, ji je hitro zlezla pod kožo, nanjo pa je opozorila tudi na nedavnem TEDxYouth dogodku na Gimnaziji Kranj, na katerem so govorniki predstavili svoje izzive.

Sreševa je pripoved osnovala na opisu njenega vsakdanjika izpred nekaj let, ko je tudi sama povzročala precejšnje količine odpadkov. Podobno kot pri marsikom se je tudi njen dan začel pred prepolno omaro, z mislijo, da nima ničesar obleči. »Danes se proda za 400 odstotkov več oblačil kot pred 20 leti, posledica pa je, da samo v Sloveniji na leto zavržemo 14 kilogramov oblačil na prebivalca. Kupimo manj, kupimo kakovostno, ne glejmo na trende, izmenjajmo oblačila, pojdimo v trgovine z rabljenimi oblačili, ki k sreči rastejo kot gobe po dežju in ponujajo oblačila, ki so kakovostna, kemikalije pa so se že zdavnaj izprale,« je svetovala.

Na poti v službo si je nekdaj na bencinskem servisu privoščila kavo za s sabo. S tem je prispevala k 5,5 milijona odpadnim lončkom, ki letno nastanejo pri zgolj enem slovenskem bencinskem servisu, dnevno pa prodajo 15 tisoč takšnih kav, je pojasnila in dodala, da s seboj prinesenim lončkom lahko bistveno pripomoremo k zmanjšanju teh številk. »V Veliki Britaniji so ugotovili, da se le eden od 400 lončkov reciklira, vsi ostali končajo na odlagališčih ali v sežigalnicah.«

Navzoče je tudi nagovorila k odgovornemu nakupovanju. »O količinah odvečne embalaže sploh ne bi razglabljala, ker bi me lahko poslušali toliko časa, kot je potrebnega za razgradnjo ene plastične vrečke – do 1000 let.« Vsak Slovenec na leto porabi tudi do 300 plastičnih vrečk, katerih povprečni čas uporabe je le 20 minut. »Če bi se vsi v trgovino odpravili z lastnimi vrečkami in cekarji, bi s planeta letno izginilo 600 milijonov plastičnih vrečk. Še večja zmaga pa je, če nakupujemo pri lokalnem kmetu ali v trgovinah, ki že ponujajo določene izdelke popolnoma brez embalaže.« Opozorila je še na velike količine zavržene hrane; vsak Slovenec jo letno zavrže kar 73 kilogramov.

A kot je dejala, ni vse tako črno, saj obstajajo organizacije, kot so Ekologi brez meja. V njihovi akciji Očistimo Slovenijo je sodelovalo več kot280 tisoč ljudi oz. 14 odstotkov prebivalstva, kar je svetovni rekord med 112 državami globalnega gibanja Let’s do it. A čiščenje ni dovolj, je poudarila: »Začeti moramo zavračati, česar ne potrebujemo, zmanjšati porabo tistega, kar potrebujemo, stvari ponovno uporabiti ter jih šele nato reciklirati ali kompostirati. Kot nacionalna Zero Waste organizacija spodbujamo vsakega, ki se poda na pot do družbe brez odpadkov. Tako neprestano opozarjamo na prej omenjene izzive sodobne družbe in obujamo preproste alternative, ki jih tako ali tako že vsi poznamo, le pozabili smo nanje in se razvadili. Optimistični pa smo lahko tudi zato, ker imamo v Sloveniji že osem občin na poti do Zero Waste oz. družbe brez odpadkov. Čakamo, da svojo Zero Waste zavezo sprejmeta in se mreži občin pridružita tudi Kranj in Medvode – tako bomo lahko prišli od Velikih Lašč do Triglava, ne da bi prestopili Zero Waste teritorij.«

Dnevi, ko je ustvarjala večje količine nepotrebnih odpadkov, so za Katjo Sreš danes le še bled spomin. »Za malo zmago štejem vsako priložnost, ko se iz trgovine vrnem vsaj brez plastičnih vrečk. Poleg poklicne deformacije zaradi dela pri Ekologih brez meja, kjer novinarjem dnevno posredujem te žalostne številke, sem preprosto začela uporabljati kmečko pamet. Sprejela sem izziv, ker zgolj ločevanje odpadkov še zdaleč ni več dovolj za ohranjanje našega milnega mehurčka.«