Delavcem ostaja le negotovost

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Kranj / petek, 2. maj 2008 / 06:00

Iskraemeco, svetla prihodnost ali zvezda, ki ugaša, je bila iztočnica okrogle mize, ki jo je minuli teden pripravil kranjski odbor SD.

Kranj – Namen okrogle mize je bil, sodeč po naslovu, pogledati v prihodnost tega nekdanjega paradnega konja kranjske industrije, žal pa so se ozirali predvsem v preteklost. Tudi glede tega so mnoga vprašanja ostala odprta, recimo glede vsebine prodajne pogodbe, ki so jo sklenili z egiptovskim kupcem, saj se povabilu na okroglo mizo nista odzvala predstavnika Soda in Kada. Kljub temu je za vsaj malce optimističen zaključek poskrbel predsednik uprave Iskraemeca Janko Šteharnik, ki je pojasnil, da po najnovejših informacijah egiptovski lastnik ne namerava seliti sedeža podjetja in proizvodnje, bo pa v drugih državah ustanavljal razvojne centre.

Kljub temu med delavci vlada negotovost, je opozoril predstavnik sindikata Jože Petek. »Kljub novemu lastniku ni čutiti sprememb, vprašanja glede zaposlitev, ukinjanja programov in podobno ostajajo brez odgovorov.« Janko Šteharnik mu je na to odgovoril, da je poslovne negotovosti v gospodarstvu nasploh preveč. »Sicer pa podjetje ima naročila, delamo boljše kot prej, produktivnost se veča, dolgovi se zmanjšujejo,« je med drugim naštel Šteharnik. Obenem pa je dopustil tudi možnost, da Egipčani podjetje zaprejo in gredo drugam. Ob tem je poslanec Milan M. Cvikl opozoril, da je za neizpolnjevanje določil iz prodajne pogodbe predpisana kazen bore tri milijone evrov. Zato je bila po njegovem pred leti odločitev države, da dokapitalizira podjetje in ga nato, ko je ugotovila, da ga sama ne more upravljati, proda, napačna. »Prodaja je bila prehitra in brezvestna. Javnosti zato želimo povedati, da je treba programe preoblikovanja podjetij pripraviti drugače, sicer bodo tudi druga podjetja, kot so Gorenje ali Mura, končala podobno,« je opozoril Cvikl in dodal, da bo ta napaka ob splošni gospodarski recesiji za Iskraemeco lahko usodna. Šteharnik se je strinjal, da je bila v primeru Iskraemeca storjena napaka, ki je danes ni več mogoče popraviti, in da bi bila vsebina prodajne pogodbe lahko drugačna. »Dajmo se iz te zgodbe kaj naučit', pa bo za vse dobro,« je končal Šteharnik.