Beneški obrambni stolp

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Rekreacija / / 14:11

Zjat/Vrh Stene (456 m) – Slikovit vzpon na izjemno razgledno točko. Kratka in sladka strmina, kjer se z rodovitne istrske zemlje povzpnemo na Kraški rob, kjer se prelepi borovci trmasto borijo z neusmiljeno burjo.

Ko se peljemo proti mejnemu prehodu Sočerga, tik pod Kraškim robom zagledamo beneški obrambni stolp, ki stoji nad vasico Podpeč. Naj njim je Zjat oz. Vrh Stene, eden od vrhov Kraškega roba, s katerega se odpre razgled na slovensko Istro, viadukt Kastelec in Kraški rob.

Primorsko avtocesto zapustimo na izvozu Črni Kal in nadaljujemo vožnjo po stari cesti proti morju. V večjem križišču zavijemo proti mejnemu prehodu Sočerga oz. Buzetu. Kmalu zagledamo velik smerokaz Predloka, Loka, Bezovica, Podpeč, Zazid in Rakitovec, ki nas usmeri levo na ožjo in vzpenjajočo se cesto. Ko pripeljemo do vasi Podpeč, se širina ceste drastično zoži. Previdno! Vozimo med hišami vasi Podpeč in na koncu vasi parkiramo, kjer je tudi urejeno parkirišče.

Začetek našega kratkega vzpona na Zjat se začne ob informacijski tabli o beneškem obrambnem stolpu. Omenjeni stolp je skupaj z jamo Grad, ki je pod njim, predstavljal strateško pomembno postojanko že v času ogrskih vpadov (1411), turških vpadov (1470–1511) in avstrijsko-beneških vojn v začetku 16. stoletja. Tržačani so stolp želeli zavzeti že leta 1513, a je pod beneško oblastjo ostal vse do njenega propada leta 1797. Okrogli stolp je zgrajen iz klesanega belega kamna, z vložki peščenca. Visok je približno 17 metrov in je bil prvotno krit s kamnitimi škrlami. Leta 1988 je bil stolp rekonstruiran v prvotno obliko.

Markacije nas usmerijo v gozd, kjer se začnemo strmo vzpenjati. Pot se v kratkih okljukih strmo dviga, nato pa se malce položi in zavije v levo. Prečna pot je izjemno razgledna, a ker je ozka in nevarna za zdrs, je previdnost na mestu. Ko se prečenje zaključi, se steza obrne v desno. Stolp je nad nami, pred nami pa prečenje ob verižni ograji, saj se pot zapodi direktno navzgor. Ko dosežemo stolp, nas tabla opozori, naj se ne približujemo lesenemu objektu ob stolpu, saj so stopnice polomljene in objekt nestabilen. Gremo mimo stolpa, pot se še vedno strmo dviga proti levi strani. Ko dosežemo rob skalne stopnje, smo na prostrani planoti Kraškega roba. Nadaljujemo levo, skoraj po robu, v pomoč so nam markacije, do neizrazitega Vrha Stene oz. Zjata, kjer je čudovit razgled na Rižansko dolino, Koprski zaliv.

Dovolite mi še manjše opozorilo. Očitno je prepadna pečina v poletnih mesecih pašnik. Kmalu nad skalnim robom namreč dosežemo bodičasto ograjo, ki je komaj vidna. Previdno! Na določenem mestu je ograja enojna in jo z lahkoto prestopimo.

Z Zjata lahko nadaljujemo še naprej po Kraškem robu proti Socerbu, a o tej poti kdaj drugič. Do avta se vrnemo po poti vzpona in še enkrat previdno pri prestopu žičnate ograje.

Nadmorska višina: 456 m Višinska razlika: 150 m Trajanje: 1 ura Zahtevnost: 2 / 5