Janja Žagar, ČIPKAste vezi, katalog razstave, SEM, Ljubljana, 2016, 72 strani, 10 evrov, www.etno-muzej.si

ČIPKAste vezi

»Čipka je samostojna luknjičava tvorba iz tekstilnih in njim podobnih niti. Tako nekako bi jo opredelile slovarske definicije, a to je le manjši, vidni del čipke. Precej večji je njen nevidni, nesnovni del: vsaka čipka odseva razvojno pot svoje in drugih čipkarskih tehnik, zgodovino vseh meddeželnih vplivov in izmenjav čipkarskih veščin in vzorcev. V sebi nosi ustvarjalnost izdelovalcev, ki so čipkam dali pisano paleto oblik, in tvornost uporabnikov, ki so čipkam vtisnili mnogotere pomene. Na naši razstavi dobi čipka še en pomen: s svojimi nitnimi prepleti in vzorci simbolizira nevidne vezi med različnimi časi, prostori in ljudmi … / Čipke so najpogosteje obravnavane v povezavi s čipkarskimi tehnikami in z njimi povezanim razvojem evropskega prostora od 16. stoletja dalje. Čipkarske tehnike izhajajo iz starejših veščin tkanja, prepletanja, vozlanja, mreženja, vezenja ..., kar je skupna človeška dediščina. Čipka kot samostojni izdelek brez tekstilne podlage pa je iznajdba renesančne zahodne Evrope. Čipkarske tehnike in čipkasti izdelki so se v naslednjih stoletjih selili po evropskih deželah in postopoma tudi širše. Zato pripoved o čipkarskih tehnikah vzbuja pomisleke o 'samo naši' čipki v smislu avtentičnosti, pristnosti in samosvojosti lokalnega, regionalnega ali nacionalnega. Vsekakor pa je to pripoved o 'tudi naši' čipki … / Tudi če je zgolj senca ali površinska impresija, vdihne stvarem nekaj mehkega in nedoločljivo čarobnega. Ne glede na način izdelave in material obogati predmete in prostore z 'dodano vrednostjo' pomenov, ki so bili skozi rabo pripisani čipki nasploh: posebnost in prazničnost, dragocenost in razkošje, prestiž in ugled, zakritost in odkritost obenem. Pa tudi čistost in erotičnost, romantiko in nostalgijo, 'neskončni' ponavljajoči se ritem ... in nedokončano zgodbo o ustvarjalnosti in medčloveških vezeh ...« (Str. 5)

Čipke si vedno radi ogledujemo in se pri tem ne sprašujemo, kaj čipka sploh je. Tako smo lani videli imenitno razstavo, ki jo je ob svetovnem čipkarskem kongresu v Sloveniji (OIDFA) v Slovenskem etnografskem muzeju (SEM) postavila dr. Janja Žagar. Ob sklepu polletne razstave je izšel še njen katalog, ki ni le popis razstavljenega, ampak tudi refleksija videnega. Da je res tako, priča gornji odlomek. Če razstave sploh niste videli, lahko utrinke z nje še vedno doživite v tej knjižici in v naših čipkarskih Snovanjih. Izšla so 29. 11. 2016 in so še v spletnem arhivu: http://arhiv.gorenjskiglas.si/

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / sreda, 17. junij 2020 / 18:15

Dobrote kmetij

Kranj – Dogodek Dobrote slovenskih kmetij, ki je maja zaradi epidemije covida-19 odpadel, bo 5. in 6. septembra na tržnici na Ptuju. V okviru priprav na ta dogodek že poteka ocenjevanje izdelkov. P...

Objavljeno na isti dan


Kronika / ponedeljek, 24. november 2014 / 15:16

Obramba kritizira postopek

Tožilec za nekdanjega vodjo poslovalnice AMZS v Lescah Florjana Gašperina, ki naj bi bil najbolj odgovoren za domnevne nepravilnosti pri tehničnih pregledih avtomobilov, predlaga zaporno kazen, za soo...

GG Plus / ponedeljek, 24. november 2014 / 14:41

Plezala sta po ledenih gorah

Tržiška alpinista in ledna plezalca Klemen Premrl in Aljaž Anderle sta del letošnjega poletja preživela med plavajočimi ledenimi gorami na Grenlandiji, kjer sta snemala promocijski film z ekipo znaneg...

Gospodarstvo / ponedeljek, 24. november 2014 / 14:39

Tri banke odslej pod neposrednim nadzorom ECB

Od 4. novembra so tri slovenske banke pod neposrednim nadzorom Evropske centralne banke (ECB), ostale banke bo po enakih merilih kot ECB nadzirala Banka Slovenije.

Šenčur / ponedeljek, 24. november 2014 / 14:38

Sto let olševske šole

V obstoječi šolski stavbi na Olševku je pouk prvič stekel 12. novembra 1914, ko so imeli tudi šolsko sveto mašo za pričetek šole, slovesnost pa se je končala s cesarsko pesmijo, piše v šolski kroniki....

Naklo / ponedeljek, 24. november 2014 / 14:37

Znanje za vsakdanjo rabo

V Biotehniškem centru Naklo v Strahinju je bila pred kratkim mednarodna konferenca Vivus z udeležbo predavateljev iz enajstih držav.