Janja Žagar, ČIPKAste vezi, katalog razstave, SEM, Ljubljana, 2016, 72 strani, 10 evrov, www.etno-muzej.si

ČIPKAste vezi

»Čipka je samostojna luknjičava tvorba iz tekstilnih in njim podobnih niti. Tako nekako bi jo opredelile slovarske definicije, a to je le manjši, vidni del čipke. Precej večji je njen nevidni, nesnovni del: vsaka čipka odseva razvojno pot svoje in drugih čipkarskih tehnik, zgodovino vseh meddeželnih vplivov in izmenjav čipkarskih veščin in vzorcev. V sebi nosi ustvarjalnost izdelovalcev, ki so čipkam dali pisano paleto oblik, in tvornost uporabnikov, ki so čipkam vtisnili mnogotere pomene. Na naši razstavi dobi čipka še en pomen: s svojimi nitnimi prepleti in vzorci simbolizira nevidne vezi med različnimi časi, prostori in ljudmi … / Čipke so najpogosteje obravnavane v povezavi s čipkarskimi tehnikami in z njimi povezanim razvojem evropskega prostora od 16. stoletja dalje. Čipkarske tehnike izhajajo iz starejših veščin tkanja, prepletanja, vozlanja, mreženja, vezenja ..., kar je skupna človeška dediščina. Čipka kot samostojni izdelek brez tekstilne podlage pa je iznajdba renesančne zahodne Evrope. Čipkarske tehnike in čipkasti izdelki so se v naslednjih stoletjih selili po evropskih deželah in postopoma tudi širše. Zato pripoved o čipkarskih tehnikah vzbuja pomisleke o 'samo naši' čipki v smislu avtentičnosti, pristnosti in samosvojosti lokalnega, regionalnega ali nacionalnega. Vsekakor pa je to pripoved o 'tudi naši' čipki … / Tudi če je zgolj senca ali površinska impresija, vdihne stvarem nekaj mehkega in nedoločljivo čarobnega. Ne glede na način izdelave in material obogati predmete in prostore z 'dodano vrednostjo' pomenov, ki so bili skozi rabo pripisani čipki nasploh: posebnost in prazničnost, dragocenost in razkošje, prestiž in ugled, zakritost in odkritost obenem. Pa tudi čistost in erotičnost, romantiko in nostalgijo, 'neskončni' ponavljajoči se ritem ... in nedokončano zgodbo o ustvarjalnosti in medčloveških vezeh ...« (Str. 5)

Čipke si vedno radi ogledujemo in se pri tem ne sprašujemo, kaj čipka sploh je. Tako smo lani videli imenitno razstavo, ki jo je ob svetovnem čipkarskem kongresu v Sloveniji (OIDFA) v Slovenskem etnografskem muzeju (SEM) postavila dr. Janja Žagar. Ob sklepu polletne razstave je izšel še njen katalog, ki ni le popis razstavljenega, ampak tudi refleksija videnega. Da je res tako, priča gornji odlomek. Če razstave sploh niste videli, lahko utrinke z nje še vedno doživite v tej knjižici in v naših čipkarskih Snovanjih. Izšla so 29. 11. 2016 in so še v spletnem arhivu: http://arhiv.gorenjskiglas.si/

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Jesenice / petek, 2. maj 2014 / 11:30

Glasbena tržnica

Jesenice – Na trgu na Stari Savi na Jesenicah je pretekli petek potekala Glasbena tržnica, na kateri so učitelji Glasbene šole Jesenice otrokom odprli vrata v svet glasbe. Kar 170 otrok iz dveh jes...

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / ponedeljek, 21. januar 2013 / 07:00

Mangov motovilec

Zelena sladkost ali sladkobnost Sergeje z Jesenic je novodobni frutek z okusom manga in dodanega motovilca. Na nekdanji TV3 so začeli predvajati nov kuharski ´šov´, Jasmina, Francka in Anita pa imajo...

Humor / ponedeljek, 21. januar 2013 / 07:00

Ta je dobra

Ni vsaka krava samo krava Komunizem: Imaš dve kravi; vlada ti vzame obe in ti da nekaj mleka. Fašizem: Imaš dve kravi; vlada ti vzame obe in ti proda nekaj mleka....

GG Plus / ponedeljek, 21. januar 2013 / 07:00

Življenje, kot ga ni imel vsak (3)

Maks je že kot otrok spremljal tudi gradnjo bunkerjev Rupnikove linije. Povedal je, da so delavci – rezervisti, prihajali od blizu in daleč. Veliko je bilo tudi Dolenjcev. Maks si je – dosti pozn...

GG Plus / ponedeljek, 21. januar 2013 / 07:00

Leto 2013 je leto sodelovanja

Sodelovanje je lepa beseda. Predvsem zato, ker kaže na delovanje vsaj dveh ljudi. Je pa sestavljena prebrisano. So- delovanje bi lahko obrnili na pogosto dejstvo, da ne delujejo vsi ljudje. Nekat...

GG Plus / ponedeljek, 21. januar 2013 / 07:00

Selška dolina zanimiva za antropologe

Vasi Selške doline so zaradi svoje neokrnjenosti še zlasti v zgornjem podratitovškem predelu že vrsto let zelo zanimive za biološko-medicinske antropologe. Med drugim so ugotovili, da so tam prebivalc...