Prešeren, kozolci in zgodovina
Na Stari Pošti v Ziljski Bistrici na Koroškem so v soboto na poseben način slavili Prešernov praznik. Zgodba o slovenskem kozolcu se je prepletala s slovensko pesmijo in Prešernom.
Ziljska Bistrica/Feistritz an der Gail – Slavko Mežek iz Krope, duša gibanja Kultura – Natura, ki je bil leta 1993 pobudnik za prvo izdajo monografije o slovenskih kozolcih in je tri leta kasneje v Baški grapi sodeloval pri ustanovitvi gibanja za ohranitev slovenskega kozolca, je organiziral v soboto v gostišču Stara Pošta v Ziljski Bistrici zanimivo proslavo v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Pokroviteljstvo nad proslavo je prevzel slovenski generalni konzul v Celovcu Milan Predan. V hiši, ki sta jo kupila in rešila propada zakonca Pepca in Ludvik Druml ter jo spremenila v kulturno središče Ziljske doline in v zadnjo trdnjavo slovenstva na skrajni zahodni jezikovni meji, je postavil razstavo o slovenskem kozolcu, izjemnem primeru ljudskega stavbarstva. Razstavo je dopolni kulturni program. Pepca, ki se je kot dekle iz Podna na koroški strani Ljubelja vživela v ziljsko okolje, in mož Ludvik, domačin in po poklicu odvetnik, sta povedala, da je bilo po vojni zaničevanje stare arhitekture, večinoma slovenske, povezano tudi z zaničevanjem slovenskega jezika. Kvintet Vintgar z Blejske Dobrave in kvartet mladih pevk in pevcev Oistrnix iz bližnjega Zahomca/Achomitza pa sta popestrila večer s koroškimi in uglasbenimi Prešernovimi pesmimi. Nekaj posebnega je bilo srečanje predstavnikov vasi Rut in Grant iz Baške grape ter mesta Innichen oziroma San Candido iz Pustriške doline/Pustertala na skrajnem vzhodnem robu Južne Tirolske na meji z Avstrijo, kjer izvira reka Drava. Ti kraji so zgodovinsko povezani. Dolgoletni župan Innichena in ljubiteljski zgodovinar Josef Passler je povedal, da so iz teh krajev v 13. stoletju na željo oglejskega patriarha Bertolda, ki je prijateljeval s salzburškim škofom, gospodarjem Pustriške doline, v Baško grapo preselili okrog 60 družin, ki so poselile 13 vasi. Povsem enaka je zgodba Tirolcev iz Pustriške doline, ki so bili naseljeni na Sorici. Proslava je bila sklenjena s trijezično recitacijo Zdravljice, ki so jo recitirali gostiteljica Pepca Druml, Slavko Mežek in Hans Schmieder iz Innichena oziroma San Candida, saj je Južna Tirolska del Italije.



Zgornja Gorenjska
Kranjska Gora
Jesenice
Žirovnica
Radovljica
Bled
Gorje
Bohinj
Osrednja Gorenjska
Tržič
Naklo
Kranj
Preddvor
Jezersko
Šenčur
Cerklje na Gorenjskem
Južna Gorenjska
Železniki
Žiri
Gorenja vas-Poljane
Škofja Loka
Medvode
Vodice
Vzhodna Gorenjska
Komenda
Kamnik
Mengeš
Trzin
Domžale
Moravče
Lukovica
Karavanke
