Posledice bo razkrila otoplitev

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 30. januar 2017 / 14:36

V kmetijsko-svetovalni službi tudi ob dalj časa trajajočem mrazu in zimi brez snežne odeje ne pričakujejo problemov s prezimitvijo žit, ki so bila jeseni pravočasno posejana in so se do zime oziroma do mraza že optimalno razvila. Na delih njiv, kjer voda ni odtekla, je možno, da so žita zmrznila, dejanske posledice pa bo razkrila otoplitev.

Kranj – Medtem ko je večina kmetovalcev kmalu po božično-novoletnih praznikih začela načrtovati, koliko semena, gnojil in drugega reprodukcijskega materiala bodo potrebovali za letošnjo (jesensko) setev, predvsem pridelovalci ozimnih žit z zanimanjem spremljajo razvoj posevkov, ki so jih posejali jeseni. Kot pravi Marija Kalan, specialistka za rastlinsko pridelavo v Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj, je zdaj še težko oceniti, kako bo letošnja zima z dalj časa trajajočim mrazom vplivala na ozimine. Ozimna pšenica in tritikala namreč večinoma dobro prenašata nizke temperature, če rastline do zime oziroma do mraza razvijejo vsaj dva ali tri prave liste. Ozimni ječmen začne z razraščanjem že jeseni in naj bi do zimskega mraza razvil vsaj dva ali tri stranske poganjke.

Problemi tam, kjer voda ni odtekla

»Ocenjujem, da so vsa žita, ki so bila posejana med 15. in 20. oktobrom, dosegla optimalno stopnjo razvoja, zato pri teh žitih za zdaj ne pričakujem problemov s prezimitvijo. Dež in sneg, ki sta padla 13. januarja, sta imela na ozimine blagodejni vpliv, saj so se suha tla okrog korenin le navlažila. Na delih njiv, kjer voda zaradi sestave tal ali iz drugih razlogov (zbitost, povoženost) ni odtekla, je na posevkih žit zmrznila. Na teh mestih se lahko zgodi, da bodo posevki slabši; lahko pa tudi propadejo. Upam, da le ne bo prehudo, saj so bila žita pred padavinami že v zimskem mirovanju; verjetno pa bomo spomladi lahko opazovali razlike med sortami glede na to, kako so prezimile. Takoj ko bo nastopila odjuga in se bo zemlja odtajala, se bo že po nekaj dnevih videlo, ali bodo žita začela rasti,« pravi Marija Kalan in dodaja: »Ko bodo napovedi vremena ugodne in se bo zemlja vse bolj ogrevala, bo treba pohiteti s prvim dognojevanjem žit, še posebej tistih, ki so se jeseni slabo razrasla. Če se bo izkazalo, da žita ne bodo prezimila, se bo takoj, ko bodo tla dovolj suha, treba odločiti za setev jarih žit. S setvijo trav in detelj ne bo treba hiteti, saj ta semena potrebujejo za kalitev toplejša tla kot jara žita ali krmni grah.« Kar zadeva škodljivce, bosta mraz in zima brez snega po mnenju Kalanove vsaj malo zmanjšala »stalež« miši, ki jih je bilo jeseni veliko opaziti zlasti na travnikih, medtem ko ne bosta vplivala na koruznega hrošča, strune in preostale talne škodljivce. »Hladna tla bodo vplivala na kasnejši razvoj rastlin, to pa verjetno tudi na kasnejši pojav škodljivcev.«

Na sadnem drevju ne opažajo znakov pozebe

In kako je v sadjarstvu? Tatjana Zupan, vodja zadružnega sadovnjaka Resje, je povedala, da v fazi mirovanja vegetacije dalj časa trajajoče nizke temperature ne vplivajo negativno na sadno drevje, tudi na mlada drevesca ne. Posledice morebitne pozebe bi se pokazale šele po otoplitvi, za zdaj ne opažajo znakov pozebe, pri jablanah pa je nekoliko bolj občutljiva sorta jonagold. V nasadu tudi že ves januar obrezujejo sadno drevje, ljubiteljskim sadjarjem pa svetujejo, da s tem delom začnejo po otoplitvi. Za nekaj pa bo zmrzal vendarle koristila tudi sadjarjem. »V zadnjih letih, ko so bile mile zime, so se miši in voluharji zelo razmnožili in so povzročali že veliko škodo v nasadu. Upam, da bo v letošnji zimi, ko so tla bolj globoko zmrznila, narava naredila selekcijo in vzpostavila že porušeno naravno ravnotežje,« je dejala Tatjana Zupan.