Boštjan Grabnar in Maja Ahačič / Foto: Tina Dokl

Pomagajmo si

Dom krajanov Primskovo v Kranju je nedavno tradicionalno gostil koncert Pomagajmo si. Koncert ima dobrodelno noto, vsako leto pa na Primskovo s svojim programom privabi več obiskovalcev.

Ponovno je bila glavna pobudnica koncerta Maja Ahačič, pri celotni organizaciji pa ji je zelo pomagal sin Luka. Koncert ima dobrodelno noto, kjer je celoten izkupiček, lahko bi rekli predlagane vstopnine, namenjen za pomoč občanom v stiski oziroma centrom Karitas Dekanije Kranj.

Dvorana je bila polna, da pa je med koncertom vse teklo tako, kot je treba, sta letos z besedo skrbela Kranjčana Klavdija Jurišič in pa Ciril Plešec, ki ga večina pozna iz breško-drulovške župnije, pred leti pa je bil kar precej aktiven v radijskih vodah kot moderator.

Žal tokrat zaradi bolezni nismo prisluhnili Stanetu Vidmarju, je pa poleg Ansambla Anžeta Šuštarja, benda Mali oglasi, ki je pred kratkim izdal novo zgoščenko, priljubljenih in energičnih zmagovalcev zadnjega šova Slovenija ima talent, dua WildArt ter mladinskega pevskega zbora Utrip iz Besnice nastopil še en velik slovenski talent: Žiga Lakner. Žiga je pod svoje okrilje in v uk pred tremi leti vzela magistrica opernega petja in tudi učiteljica petja Alenka Gotar, ki smo ji ravno tako lahko prisluhnili na odru nedeljskega koncerta.

Žiga se je ravnokar vrnil iz Barcelone, kjer se je udeležil enega največjih tekmovanj opernih pevcev na svetu Francisco Vinas in kot slovenski kontratenor dosegel izjemen uspeh.

Vsako leto se predtekmovanj, ki potekajo v New Yorku, Tokiu, Milanu in po drugih glasbenih prestolnicah po vsem svetu, udeleži približno 1500 opernih pevcev, v končno tekmovanje pa se jih uvrsti sto. V žiriji sedijo najvidnejša imena opernega sveta in letos je bilo prvič, da se je na tekmovanje uvrstil tudi Slovenec in kljub nadvse močni konkurenci prišel do polfinala, čeprav je bil s svojimi rosnimi enaindvajsetimi leti daleč najmlajši udeleženec, saj je povprečna starost tekmovalcev okoli trideset let. V finale so se kasneje uvrstili pevci, ki že delajo mednarodno kariero. Je pa tovrsten uspeh dobra popotnica Žigi za prihodnost in obet, da lahko Slovenija po dolgih letih računa na mladega opernega pevca, ki ima lastnosti velikih.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Domžale / petek, 26. september 2014 / 11:56

Sto petdeset let šolstva v Domžalah

Domžale – Občina Domžale in Javni sklad za kulturne dejavnosti RS – Območna izpostava Domžale vabita na slavnostno akademijo Stoji učilna … v počastitev 150. obletnice ustanovitve prve javne šole v...

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:13

Izkoriščamo priložnosti in delamo drugače

»Vsako povišanje cen zelo vpliva na končno ceno. Žal je v Sloveniji veliko takšnih in drugačnih obremenitev, edino, kar nam ostane, je prilagoditev. Dokler lahko dodajamo vrednost na zaposlenega in zr...

GG Plus / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:13

Stara mežnarija spet diha

Besničani so s spominsko mašo v cerkvi sv. Tilna v Zgornji Besnici počastili stoto obletnico rojstva kulturnih zanesenjakov Janeza in Ivane Kozjek, kulturi in druženju pa bodo namenili tudi prenovljen...

GG Plus / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:12

Bili smo nič, bodimo vse

Je besedilo iz pesmi Internacionala. Pesem, ki je vzpodbujala in povezovala delavstvo v času, ko je nastala. Pa tudi kasneje, zlasti delavstvo evropskih narodov. Razumljivo je, da je pesem izraz ta...

GG Plus / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:11

Petdeset let nazaj (2)

»Učiteljica Marija si je kljub temu vzela čas zame, po pouku sva kar nekaj ur neuspešno vadili, vendar ni in ni šlo. V sedmem razredu smo se neprostovoljno srečali s podaljšanim bivanjem v...

GG Plus / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:10

Raubarski cesar

»V Poljanah so se mu (Igorju Torkarju) zelo priljubila domača imena, narečje, ljudje. Ob prebiranju Tavčarja je naletel na zgodbe, ki so bile iz mesa in krvi še vedno žive. Prizorišča in d...