Njeno življenje je šport
Prvega januarja letos je Tržičanka Zora Konič praznovala 95. rojstni dan. Rodila se je torej daljnega januarja 1922, že od majhnega pa se njeno življenje prepleta s športom. Sokolici so pred dobrim tednom dni za 95 let voščile tudi seniorke, ki skupaj z Zoro obiskujejo vadbo v telovadnici Splošnega športnega društva Tržič.
Zora Konič se je z družino preselila v Tržič iz Bohinjske Bistrice, ko je bila še otrok. Pravi, da so bili to časi, ko je razsajala svetovna kriza. Njen oče je bil kolarski mojster in načelnik Sokola. »Napreden človek, ki je v tistih časih ostal brez zaslužka,« razlaga Zora. Potem se mu je s pomočjo kolegov odprla možnost: v takratnem Peku so potrebovali vratarja in sprejel je delo. Tako je Zora prišla v Tržič.
Mama je Zori umrla, ko je bila stara štiri leta, vendar ni najmlajša v družini, saj se je oče poročil še enkrat. A je preživela tudi najmlajšo Sonjo pa tudi oba brata.
Od tretjega leta je njeno življenje povezano s športom. Njena tekmovalna leta najbolj z gimnastiko. Leta 1941 je bila kot naraščajnica prvakinja Gorenjske v gimnastiki, sledila je vojna in 'športni molk', leta 1945 pa je bila soustanoviteljica jugoslovanskega Fizkulturnega društva, kasnejšega Telovadnega društva Partizan.
Zora danes živi v hiši s svojo snaho, ima dva vnuka in pravnukinjo, ki bo februarja dopolnila dve leti. Ob tem ji obraz spreleti nasmešek. Sina je namreč izgubila v prometni nesreči, ko je bil star štirideset let.
Šport je v bistvu njeno življenje. Z nasmehom pove, da je v telovadnici tržiške Sokolnice – danes Splošnega športnega društva Tržič – preživela sedemdeset let aktivnega dela. Vodila je vse ženske oddelke: od cicibank do članic. Bila je vaditeljica in še vedno je oseba, katere beseda ima še danes določeno težo. Še vedno se dvakrat tedensko udeležuje skupinske vadbe, z vodenjem pa je prenehala pred tremi leti: pri 92 je vajeti predala mlajšim.
Z zdravjem je zadovoljna, se ne pritožuje; razen pri branju potrebuje očala za droben tisk, na daleč še krasno vidi.
In ob njeni častitljivi obletnici so dekleta oziroma starejše mladinke, kot se imenujejo same, Zori v telovadnici društva pripravile presenečenje, čestital pa ji je tudi predsednik društva Matjaž Dovžan. Na harmoniko je zaigral Tržičan, godec Polde, dogodivščine pa ni zamudila tudi njihova vaditeljica Katja. Sledila je manjša zakuska, na kateri je Zora dekleta počastila tudi s pravo domačo bohinjsko zaseko, kot nam je zaupala, narejeno še po starem receptu, in klobasami.