Projekti so postali neuporabni

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / četrtek, 26. januar 2017 / 11:48

Na kranjskem sodišču so z zaslišanjem prvih prič nadaljevali obravnavo tožbe občin Kranj in Šenčur, ki od Občine Medvode terjata skoraj pol milijona evrov.

Kranj – Na kranjskem okrožnem sodišču so v petek znova obravnavali tožbo občin Kranj in Šenčur, ki od Občine Medvode zahtevata 463 tisoč evrov odškodnine, ker je ta sredi marca 2011 enostransko odstopila od skupnega projekta Gorki in s tem od gradnje skupne Čistilne naprave Smlednik. Kot se je že pred časom odločila sodnica Meta Pristavec, bo najprej izdala vmesno sodbo o temelju oziroma upravičenost tožbe, in če bo ta v korist tožečima občinama, bo sodišče v nadaljevanju ugotavljalo še višino odškodnine.

Aleš Puhar, ki je na Občini Šenčur zadolžen za investicije, je pojasnil, da sta občini Šenčur in Kranj sprva načrtovali skupno čistilno napravo v Trbojah, na katero bi priključili del njune kanalizacije. »Lokacijo Trboje smo imeli umeščeno tudi že v prostorskih načrtih občine Šenčur, ko so v Medvodah predlagali, da se nam pridružijo, čistilno napravo pa umestimo na območju Smlednika. Lokacijo Trboje smo tedaj umaknili iz prostorske dokumentacije in prekinili pogovore z lastniki zemljišč. V letu 2010 pa je prišlo do zastoja s strani Občine Medvode, ki ni podala pooblastila za pridobitev okoljevarstvenega soglasja, kasneje pa je od projekta tudi pisno odstopila, zato smo se morali ponovno vrniti k osnovni ideji Čistilne naprave Trboje. Njeno lokacijo zdaj spet umeščamo v prostorski akt, zemljišča smo odkupili, letos naj bi pridobili še gradbeno dovoljenje,« je povedal. Kot je še poudaril, se s pojasnilom Občine Medvode, da odstopajo iz razloga, ker po tolmačenju pristojne vladne službe projekt zaradi premajhne velikosti ne more pridobiti evropskih kohezijskih sredstev, ne strinja. »Tedaj so bili še vedno na voljo drugi viri financiranja, tudi iz strukturnih skladov, kar se je izkazalo pri podobnem projektu Občine Naklo. A zaradi Občine Medvode nismo pridobili gradbenega dovoljenja, zato se nismo mogli prijaviti na razpise.« Puhar je še dodal, da se je tedaj govorilo o različnih razlogih za enostransko potezo Medvod, tudi o osebnih interesih »oz. kje kdo živi«.

Podobno je povedal tudi Miha Bečan z Mestne občine Kranj. »Vsi projekti so tedaj gravitirali na Čistilno napravo Smlednik, ko so nas torej iz Medvod obvestili, da se želijo priključiti na Čistilno napravo Ljubljana, so vsi postali neuporabni. Prav tako se nismo mogli potegovati za kakršnakoli evropska ali državna sredstva,« je poudaril. Po odhodu Medvod je bilo treba projektno dokumentacijo pripraviti praktično na novo, je na sodišču potrdil tudi projektant Stanko Česen.

Naslednji narok bo sredi marca, ko naj bi zaslišali tudi tedanjega medvoškega župana Stanislava Žagarja in tedanjo direktorico občinske uprave Vanjo Debeljak.