Putin se je odločil za vojno

»Rusom pri doseganju svojega strateškega cilja ni v interesu, da povzročijo veliko žrtev, ampak da je teh, ko zavzamejo Kijev in odstranijo predsednika Zelenskega, čim manj. Zato bodo ob hkratni aplikaciji vojaške grožnje stalno odpirali možnost pogajanj in poudarjali možnost predaje,« meni prof. dr. Iztok Prezelj.

Prof. dr. Iztok Prezelj je sicer prva štiri leta v otroštvu preživel v Železnikih, potem je odraščal v Kranju. Po osnovni šoli se je vpisal na Gimnazijo Kranj in zaključil smer računalniški tehnik. Želel je biti računalniški programer, a ko je prišel čas izbire fakultete, se nasmehne, se je znašel pred problemom: »Poleg računalništva so me zanimali še psihologija, obramboslovje, ekonomija in pravo. In potem sem se odločil za študij, ki združuje vse navedeno: obramboslovje.«

Po študiju se je hotel vpisati na podiplomski študij v tujini, a je dobil na fakulteti ponudbo za mladega raziskovalca in ostal. Kasneje je doktoriral iz obramboslovja na temo kriznega managementa, danes pa je profesor in dekan na Fakulteti za družbene vede. Obenem je tudi predsednik Evro-atlantskega sveta Slovenije, nevladne organizacije, ki se ukvarja z varnostno-obrambnimi vprašaji. Strokovno pa se prof. dr. Prezelj poleg kriznega managementa ukvarja še s področji nacionalne varnosti, protiterorizma in s tem povezanimi temami.

Tokrat smo se z Iztokom Prezljem pogovarjali o vojni v Ukrajini.

Če definiramo sedanji konflikt med Rusijo in Ukrajino: se ga je dalo predvideti?

En mesec nazaj da. Ameriške obveščevalne službe oziroma ameriška vlada je javno objavila del njihove obveščevalne ocene, da se predsednik Vladimir Putin pripravlja na napad na Ukrajino. Problem pa je, da je malo ljudi verjelo tej oceni, vključno z ukrajinskim predsednikom, z ljudmi, ki so sedaj v Kijevu ujeti. Amerika je namreč enkrat že objavljala nekaj podobnega v zvezi z Irakom in so se navedbe izkazale za neresnične. Stroka tega še ni pozabila. Pa tudi večina ljudi verjame, da ljudje niso tako slabi, kot bi lahko bili. In tudi stroki se je zdela možnost vojne neverjetna.

Putin očitno ni računal na to, da se bo Evropa odzvala in da se njegova »posebna vojaška operacija« ne bo končala v dveh, treh dneh.

Putin je računal, da se bo Evropa odzvala, vendar ne na tako radikalen način. Računal je tudi na več javnomnenjske podpore. Pa da Kitajska ne bo odreagirala, ker se je verjetno o tem z njimi pogovarjal. Vedel je, da če napade, Amerika ne bo poslala svojih sil v Ukrajino, kar je dokaj neprevidno izjavil ameriški predsednik Joe Biden. In še sedaj, ko je že vojna, je to ponovno izjavil.

Na spletu so zakrožile informacije, da naj bi šlo v Rusiji za vpoklic rezervistov, mladih fantov, ki dejansko mislijo, da so na vojaških vajah.

Rusija je uporabila tudi rezerviste, ker ima naborniško vojsko – prav tako jo ima Ukrajina. To so mladi fantje, praktično brez izkušenj oboroženih spopadov. Res je, da so bili nekateri na vojaških vajah v Belorusiji ali na Krimu in na začetku niso vedeli, ne kam so poslani in ne zakaj, in so bili presenečeni. Mislim, da je mogoče celo prišlo v ruskih vojaških krogih do neke omejene stopnje nejevolje, morda celo znotraj ruske vojske do poskusov prebegov, vendar teh informacij nimamo. Morda bo to nekdo raziskal čez dvajset let.

Strah vzbujajoča kolona ruskih oklepnikov, o kateri se toliko govori, stoji.

Kolona lahko stoji zaradi več vzrokov. Lahko da malce tudi iz propagandnih razlogov. Že samo dejstvo, da taka dolga kolona prihaja v Kijev, tudi če nič ne naredi, je ogromen psihološki pritisk na ljudi v Kijevu.

Oktobra letos bo Putin star sedemdeset let. Kakšen je vaš pogled nanj kot na vodjo?

Putin je vse življenje v vojaškoobveščevalnem ali političnem filmu. Je politik, ki sicer v nekem smislu prakticira demokracijo, a je v resnici nedemokrat, na kar kažejo številni indikatorji. Predstavlja enega najbolj izkušenih politikov, ki jih Rusija v tem trenutku premore. Rusko javno mnenje boli dejstvo, da Rusija ni več tako močna, kot je bila nekoč, in tako poskusi povečanja ruske moči v resnici padejo na dokaj plodna tla. Vendar Rusija lahko to doseže na različne načine. Brutalna vojaška sila je zgolj eden od njih. Putin se je na neki točki zavestno odločil zanjo. Pretehtal je morebitne posledice – po mojem mnenju zaradi jedrskega orožja – in presodil, da bo Rusija na koncu še vedno na boljšem in da pač lahko uresniči svoja cilja: denacifikacijo in demilitarizacijo Ukrajine.

Gre za merjenje moči Rusije in Amerike na poligonu Evrope, kjer bo Ukrajina kolateralna škoda?

Da.

Pojavil se je tudi izraz, da je Ukrajina ruski Vietnam. Bi se strinjali s tem?

Ali pa balkanska Bosna ... Vsi, ki so v podobni situaciji ali bi lahko bili, se opazujejo. Države, ki bi v svojih sanjah želele kaj zasesti, nastalo situacijo budno opazujejo; kot tudi mednarodno reakcijo nanjo.

Kako pomembno je, da se Slovenija zna odločiti, na katero stran bo stopila?

Je že stopila, na stran Zahoda.

Nastala situacija v Evropi ustvarja občutek nelagodja. Lahko vojna pride do nas?

Imamo dve vrsti prenosa: vojaški in nevojaški. Nevojaško se že prenaša z begunci in gospodarsko krizo, ki si jo ustvarjamo s sankcijami. In to še v času, ko se koronakriza še ni popolnoma končala. Kar se tiče vojaškega prenosa, pa je po zadnjih prognozah jasno, da če Putinu uspe doseči svoje cilje v Ukrajini, bo začel gledati naprej. Eni se bojijo, da bo šel v smeri Baltskih držav, kjer Nato sicer je in je zato to malce manj verjetno; drugi pa, da bo šel v smeri Moldavije in Gruzije, ki sta tako lahko naslednji postaji vojaškega prenosa.

Posledice evropskih sankcij mi že čutimo. Kaj pa Rusi?

Nič od trenutnih evropskih sankcij ni vplivalo na nič vojaškega na terenu. Njihov vpliv je treba gledati širše: onemogočile so poslovanje Rusije navzven, z delom sveta. Povzročile so upad vrednosti ruske valute, povečale inflacijo, onemogočile uvoz marsičesa. V Rusiji se bo gospodarska kriza začela poglabljati. Vmes čas teče in ljudje bodo vse bolj nezadovoljni, ruska javnost vse bolj kritična. Prej ali slej bo zunanja fronta odprla notranjo in po mnenju nekega strokovnjaka, katerega mnenju se pridružujem, sta dve možnosti: ali bo Putina ustavilo lastno ljudstvo ali pa ga bo odstavil nekdo iz njegovega varnostnega aparata.

Kaj pa ruski oligarhi?

Vsako vojno je treba financirati. Ko državi zmanjka denarja, pogleda navzven in tam bi bili prvi oligarhi in lastniki podjetij, ki pa, če bodo delovali omejeno, ne bodo mogli pomagati. Če bo ta vojna trajala, bo – če potegnemo vzporednico – šel Putinov režim v smer Miloševićevega. Z vsemi konotacijami in posledicami: nedemokratičen način vladanja z represijo do lastnih ljudi, s povezavami do kriminalnega podzemlja in koruptivnimi povezavami do varnostnega sistema, ki bi moral kriminal, ki omogoča obstoj oblasti, preganjati. V Rusiji bo ta fenomen t. i. ugrabitve države vedno bolj prisoten, če bo vojna trajala.

Torej gre za »tek na dolge proge«?

Kratkoročna rešitev ne obstaja: ali Rusi zmagajo ali se umaknejo. Eno je nesprejemljivo za eno stran, drugo za drugo. V tem smislu kratkoročne rešitve tukaj ni.

Bili smo proti oboroževanju, sedaj so se vrata zanj na široko odprla.

Ko je prisotna vojaška grožnja, je to normalno. Vsi se želijo zaščititi. Tako države kot posamezniki. Zapadli bomo v spiralo, kjer se bo ena stran oboroževala, da se zaščiti, druga stran bo to videla kot grožnjo, kar bo razlog, da se bo še ona – in to je bil smisel hladne vojne.

Se hladna vojna sploh ni končala?

Se je, vendar se je ponovno začela pred kakimi desetimi leti v diplomatskih konferenčnih dvoranah in na obveščevalnem področju v obliki tajnih operacij. To so bile nejavne situacije in javnost tega ni toliko čutila. V tistem času sem bil na nekaj posvetih in sem na sestankih zaznal uporabo retorike iz časa hladne vojne.

Kako pa se vi počutite ob spremljanju dogajanja?

Tudi če se izobražuješ o krizah, vojnah, obrambi, terorizmu ..., verjameš, da je svet danes bistveno bolj dozorel in da se je kaj naučil iz preteklosti. Z grozo in zgroženostjo opazujem, kako hitro se lahko poruši nekaj, kaj se je gradilo od leta 1945, če vzamemo ta mejnik; ali pa od leta 1991, recimo. Čeprav se EU in Nato relativno hitro odzivata, bomo kar nekaj časa potrebovali, da prebavimo vse, kar se sedaj dogaja. Saj si nepredstavljivosti kar sledijo ena za drugo, vsak dan.