Želim vam veliko zdravja

Besedilo: Suzana Podgoršek Kovačič
Kategorija: Slovenija / sreda, 25. januar 2017 / 20:26

»Včeraj sem svojega strica, ki ima za sabo že dve operaciji na odprtem srcu, peljala na kontrolni pregled h kardiologinji, ki je ugotovila, da ima močno oslabelo srčno zaklopko. Ker ima stric že 76 let in je nekoliko slaboten, je vsaka operacija tvegana, poleg tega pa je takoj po pregledu izrazil dvom, da je kardiologinja opravila pregled dovolj temeljito. Zanima ga, ali je operacija resnično potrebna ... Ali ima možnost dobiti dodatne informacije o svojem zdravstvenem stanju in možnostih zdravljenja? In odgovor: »Seveda! Zakon na tem področju uvaja pomembno novost, saj ima pacient pravico kadarkoli pridobiti drugo mnenje v okviru mreže izvajalcev javne zdravstvene službe ...« Takole se je – in to je eden od primerov – ministrstvo za zdravje pohvalilo v knjižici, ki jo je izdalo leta 2008 z uveljavitvijo zakona o pacientovih pravicah, ki so zapisane kot univerzalne pravice. Tudi novela zakona o pacientovih pravicah, ki je bila do nedavnega v javni razpravi, ohranja pravico do drugega mnenja, uveljavljanje te pravice v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja pa določa krovni zakon, ki ureja zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje. Kar mi ne gre več skupaj, kajti po predlogu novega zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki ga je pred nekaj dnevi predstavila aktualna ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, je zdravstvena storitev drugega mnenja izločena. Tako piše v 45. členu.

Med izločenimi zdravstvenimi storitvami v predlogu zakona je tudi stoodstotno nadomestilo plače na dan darovanja krvi. Po novem naj bi plačilo nadomestila kril proračun, ker gre pri krvodajalstvu za interes države. Da na to le ne bodo pozabili, kajti tisti, ki kri potrebujejo, in tisti, ki jo darujejo, tega odpustka ne bodo dali. Krvodajalstvo je le preveč dragoceno.

Ministrica je vendarle ugriznila v kislo jabolko in se lotila zdravstvene reforme. Lepo se bere, da bodo z novo predlagano ureditvijo v obvezno zdravstveno zavarovanje vključene vse osebe v Sloveniji. Uredila bi se tudi zdaj pomanjkljiva ureditev zdravstvenega zavarovanja otrok, ki niso zavarovani kot družinski člani, ker njihovi starši ne skrbijo zanje oziroma ker starši ne izpolnjujejo pogojev za vključitev v obvezno zavarovanje.

Nekaj je seveda stik z realnostjo, nekaj prenese samo papir. »Ali lahko prosto izberem, kateri zdravnik me bo zdravil? Seveda!« Tole je še en primer iz košarice pravic pacientov, ki na papirju za zdaj še velja. V resnici smo veseli, ko h kateremukoli specialistu po sistemu »samo da je« pridemo na vrsto za pregled ali na vrsto za poseg v dopustnem času. Zaželim vam zato raje veliko zdravja kot preveč čakanja. Za svoje zdravje bomo kaj tudi sami naredili, kajne, za manj čakanja (in še za kaj) pa nov zakon. Bo res tako?