Podjetnost, krompir, godla, pretepi ...

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Šenčur / / 21:45

Udeleženci delavnice o razvojni strategiji občine Šenčur do leta 2030 so razmišljali o identiteti Šenčurja. Najpogosteje ga povezujejo s podjetnostjo, razvojem, krompirjem, godlo, pustno povorko, Šenčurjani pa so znani tudi po pretepih. Želijo ostati vaščani, ne prebivalci primestnega okolja.

Šenčur – Vi povejte, kako vidite razvoj občine Šenčur v prihodnjih letih, je k snovanju nove razvojne strategije občine do leta 2030 udeležence ene prvih delavnic na to temo pozvala Slavka Zupan, avtorica že prejšnje strategije. Z namenom oblikovanja razvojnega dokumenta, ki bo postavil ključne cilje in projekte razvoja občine, so mnenja občanov že poiskali z anketo, sedaj pa potekajo delavnice po posameznih tematskih sklopih. Na splošni delavnici, ki se je je udeležilo okoli dvajset udeležencev, sta sodelovala tudi prvi in sedanji župan, Franc Kern in Ciril Kozjek. Oba sta kot pomemben dejavnik razvoja v občini poudarila nastanek prve poslovne cone na Gorenjskem, Kern pa tudi na lepo lego, urejen prostor, povezanost krajev in zadovoljstvo tukajšnjih ljudi. Čeprav se je število prebivalcev v nekaj letih povečalo na 8500 in čeprav je razvoj poslovnega središča (kot cono želijo imenovati z lepšim slovenskih izrazom) te kraje iz podeželja v razvoju naredil podobne razvitemu primestju, pa Šenčurjani to nikakor ne želijo biti. Ohraniti želijo svojo vaško identiteto.

Kako sicer vidijo občani Šenčurja svojo identiteto, kaj je zanjo najbolj značilno? Udeleženci so naštevali: podjetnost, dobra razvitost, enakovredno spodbujanje razvoja vseh krajev, inovativnost, poslovna cona v vzponu, gazele, kultura, šport, keramika, godla in godlarji v pustni povorki, krompir, bližina letališča in avtoceste, zaradi odlične lege visoke cene nepremičnin, Šenčurjani pa so znani tudi po pretepih. Eden od mlajših udeležencev, nedavno priseljen v Šenčur, je dejal, da so Šenčurjani v Ljubljani prepoznavni po krompirju, protibegunskem shodu in po tem, da so vsa dobra podjetja iz Kranja prišla v Šenčur. V skupinah so udeleženci strnili nekatere ugotovitve. Na področju okolja jih moti smetenje po gozdovih, čeprav imajo v Šenčurju zbirni center za odpadke. Varovati je treba naravne znamenitosti, med njimi tudi Trbojsko jezero, ki ima velik turistični potencial. Letališče in avtocesta s svojim vplivom na okolje otežujeta ekološko kmetovanje. Vprašali so se tudi o nadaljnjem širjenju poslovnega središča, kamor si želijo predvsem ekološko čista podjetja. Gospodarstvo želijo bolj povezati s turizmom in kulturo, oživi naj združenje obrtnikov in podjetnikov, v kraju bi imeli tudi večjo trgovino. Kolesarske poti niso povezane s sosednjimi občinami. Šenčur tudi nima izrazitega centra. Dobro delujočo kulturo, šport, turizem, društva in šolo kaže bolj povezati med seboj, bolj je treba vključevati mlade in jim vcepljati zavest o pripadnosti kraju. Na področju kulture in turizma predlagajo vzpostavitev transverzale, ki bo kraje v občini povezala med seboj. Dogajanja v občini naj povežejo v koledar dogodkov, o njih pa obveščajo na sodoben način.