Še bi plesala, če bi jo soplesalec bolj prijel za pas

Besedilo: Andraž Sodja
Kategorija: Zanimivosti / ponedeljek, 16. januar 2017 / 16:22

Za stodrugi rojstni dan se je klena Bohinjka Angela Hodnik še zavrtela s plesalci Folklorne skupine veteranov KUD Triglav iz Srednje vasi v Bohinju.

Srednja vas v Bohinju – V torek je 102. rojstni dan v Domu svetega Martina v Srednji vasi, kjer biva šele zadnjih osem mesecev, praznovala najstarejša Bohinjka Angela Hodnik. V domu so ji pripravili pravo zabavo, na kateri so po sveti maši nastopili folklorniki Folklorne skupine veteranov KUD Triglav Srednja vas, obiskal jo je župan Franc Kramar, ni pa manjkala niti torta. Veseli slavljenki zdravje dobro služi, tako je še pred osmimi meseci živela sama, nato pa se je preselila v dom, saj pravi, da ni mogla več sama kuhati. Kako čila je še, pa je pokazala, ko se je zavrtela s folklorniki, kasneje pa je dejala, da bi še plesala, če bi jo soplesalec bolj prijel za pas.

Iz Nemčije domov v zapuščen dom

Hodnikova se je rodila 10. januarja 1915 v kmečki družini pri Htoru kot sedmi otrok od osmih, imela je še štiri brate in tri sestre. Povsod, kjer je delala, so jo po pripovedovanju Marije Cvetek, etnologinje in publicistke, ki je popisala tudi pripovedovanja Hodnikove, imeli zelo radi. Začela je kot gospodinjska pomočnica na Jesenicah na Plavžu, nato je pomagala na kmetiji na Lancovem, od tod pa jo je pot zanesla v Beograd, kjer je doživela bombardiranje. Od tam sta s prijateljico poskušali z vlakom pobegniti v Slovenijo, pot ju je peljala v Zagreb, kjer sta se pridružili transportu za delo v Nemčiji, saj sta mislili, da bosta v Sloveniji lahko izstopili z vlaka. A vlak v Sloveniji ni ustavil, tako ju je pot pripeljala v Berlin, kjer je delala v tovarni streliva, družini, pri kateri je prebivala, pa je v prostem času šivala. Tam je ostala štiri leta, z nemško družino je tudi potlej ostala v izvrstnih odnosih, tako jo potomci te družine še vedno obiskujejo. Ko se je leta 1944, na rojstni datum najstarejšega brata, slikarja in fotografa Valentina Hodnika, vrnila domov, je bil dom zapuščen. Mati je odšla na svoj rojstni dom, oče je živel drugje, mlajšo sestro pa naj bi ubil ljubosumen mlad partizan, ki je bil vanjo zaljubljen, ona pa mu ljubezni ni vračala. Hlev je bil prazen, hiša pa razmetana in izropana. Kasneje je delala na kmetiji, v gostilni pri Mihovcu, potem pa v hotelu Jezero. Zaslužen pokoj je dočakala v stari menzi, današnjem penzionu Triglav. Tako kot Valentin je tudi Angela nadarjena slikarka, okrasila je številne lesene skrinje in skrinjice in naslikala vrsto izjemnih likovnih del.

Veliko dela in slaba hrana

»Nisem pričakovala takšne starosti, kar zgodila se je,« je dejala Hodnikova, ki je na vprašanje, kaj je njen recept za visoko starost, dejala, da so stoje pojedli in odšli za delom. »Veliko dela in slaba hrana,« pravi. Najbolj ji je v spominu ostala Nemčija. »Tam sem bila pri tako dobrih ljudeh, da tega nikoli ne bom pozabila. Obiskali so me že z vnuki in pravnuki. Njihova stara mama jim je rekla: 'Glejte, da Angele ne boste pozabili'.« V svojem življenju je delala marsikaj, tako zna šivati, vesti, plesti, še sedaj popravi kakšno jopico. Zadovoljna je, da ji zdravje dobro služi, uživa v starosti in je vesela obiskovalcev: »Ob praznovanju stoletnice so me vprašali, kako bom naprej, pa sem rekla, da bom še kakšni dve leti podaljšala. Zdaj sta dve leti že mimo. Bomo videli, kako bo naprej. Tukaj mi pravijo, da sem zdrava kot riba,« je zaključila Angela Hodnik.