Gluha za pripombe o letih

Besedilo: Marjana Ahačič
Kategorija: Radovljica / petek, 13. januar 2017 / 14:49

Dramska igralka, prevajalka, ki je prevedla več kot štirideset romanov, režiserka in (več kot) ljubiteljska kuharica ter z duhovitimi kolumnami sodelavka Gorenjskega glasa Alenka Bole Vrabec jutri praznuje osemdeseti rojstni dan.

Radovljica – V radovljiški knjižnici so v teh dneh na ogled postavili razstavo fotografij iz knjige Kaj je v loncih Alenke Bole Vrabec. Avtorica knjige, prevajalka in dramska igralka Alenka Bole Vrabec namreč jutri, v soboto, praznuje 80. rojstni dan. Gospa, ki premore energije za (vsaj) dva štiridesetletnika, celo z zdravstvenimi težavami opravi mimogrede. Radovljičani vedo, da če je treba, pač pride na predstavo z opornico na nogi ali vodi prireditev ob pomoči bergle. »Naj se zgodi karkoli: nikoli ne zatajim, da rada živim, četudi za zdaj z berglo,« se posmeji.

Upokojila se je kot direktorica radovljiške Linhartove dvorane, pred tem je vodila Gledališče Toneta Čufarja na Jesenicah, ves čas se intenzivno ukvarja s prevajanjem. Kot književna prevajalka je prevedla več kot 40 romanov, več radijskih in gledaliških iger za odrasle in otroke ter številne kratke književne prispevke za Radio Slovenija. Med avtorji, ki jih je prevedla, so tudi štirje Nobelovi nagrajenci; Miguel Angel Asturias, Gabriel Garcia Marquez, Jose Camilo Cela in Jose Saramago. Za svoje delo je prejela Severjevo nagrado, Sovretovo nagrado, Prešernovo nagrado za Gorenjsko, Župančičevo nagrado mesta Ljubljana, veliko plaketo Občine Radovljica in zlato plaketo Javnega sklada za kulturne dejavnosti Republike Slovenije.

»V življenju sem imela – in še imam – srečo, da delam tisto, čemur lahko poklonim ne samo pamet, ampak tudi srce. In imam pri tem podporo družine. Včasih je slišati kaj tudi o mojih letih, a takrat sem gluha.«

Pred desetletjem je svojo sedemdesetletnico obeležila na odru, z monodramo Osama. Kako bo praznovala desetletje kasneje, še ni izbrala. »Iščem odštekan tekst in obenem ugotavljam, da imam čas do jesenskega enakonočja. Če se že potrudiš, da jih nanizaš osemdeset, imaš tudi pravico, da vsakemu letu nameniš en dan! Sebi bom tako poklonila osemdeset zvečine majhnih žurk in nekaj velikih dogodkov – kakor bo pač naneslo. Nič: eks velja. Uživati je treba z občutkom in šteti, da se bo osemdesetkrat kaj žlahtnega, veselega ali norega zgodilo!«