Priče o ozadju spornega posla

Na včerajšnjem sojenju nekdanjemu vodstvu Merkurja so zaslišali tudi nekdanjega generalnega direktorja Hypo Leasinga Andreja Potočnika in Merkurjevi pravnici.

Ljubljana - V kazenskem postopku zoper nekdanjega predsednika uprave Merkurja Bineta Kordeža in njegove sodelavce, ki poteka na ljubljanskem okrožnem sodišču, so včeraj zaslišali nove priče, od katerih je sodni senat pričakoval predvsem podrobnejša pojasnila o ozadju sklepanja pogodb v zvezi z domnevno sporno prodajo trgovskega centra Primskovo, s katero naj bi obtoženi Merkur oškodovali za dobrih deset milijonov evrov.

Nekdanji generalni direktor Hypo Leasinga v Sloveniji Andrej Potočnik je povedal, da so za potrebe Merkurja financirali dvanajst trgovskih centrov, v letu 2001 tudi kranjskega. Konec leta 2008 so prejeli zaprosilo, da bi Merfin odkupil trgovski center Primskovo. »O prodaji sem se verjetno pogovarjal z Binetom Kordežem. V prodajni ceni ni bila upoštevana že plačana najemnina s strani Merkurja, zagotovo pa je bila upoštevana amortizacija objekta,« je razložil in dodal, da mu je Kordež v pogovorih povedal, da se bosta Merkur in Merfin v končni fazi združila, zato v Hypo Leasingu niso imeli pomislekov, ker so trgovski center prodali Merfinu in ne Merkurju, ki je imel nakupno upravičenje.

Marjeta Tomažin, nekdaj zaposlena v tajništvu uprave Merkurja, je dejala, da je ob Kordeževi odsotnosti večino dokumentov podpisal takratni član uprave Milan Jelovčan, ki je prav tako obdolženec v tem sodnem procesu. »Večkrat se je zgodilo, da se je s podpisom zelo mudilo in Jelovčan je pogosto dejal, da bi moral imeti več časa, da bi posamezno pogodbo podrobneje prebral. A ponavadi časa ni bilo in je pogodbo podpisal, ne da bi jo pregledal,« je povedala.

Sodišče je zaslišalo tudi pravnici, ki sta v letih 2008 in 2009 pripravili osnutke domnevno spornih pogodb o prodaji trgovskega centra Primskovo. Urška Ražen je povedala, da je bil sporazum med Merkurjem in Merfinom o vračilu ustvarjene razlike v prodajni ceni sestavljen že po realizaciji prodaje trgovskega centra Primskovo. »Ves čas sem imela občutek, da bi ta sporazum moral že obstajati oziroma da so se stranke predhodno že dogovorile o vsebini sporazuma, zato mi ni bilo sporno, da se je na dokument napisal že pretekli datum. Kateri datum napisati, mi je naročil predsednik uprave Kordež,« je dejala. Podobno je izpovedala tudi Špela Bavec Žumer, pred štirimi leti še zaposlena kot pravnica v Merkurju: »Antidatiranje za pol leta nazaj je sicer neobičajno v poslovnem svetu. To je dolga doba. Se pa dogaja, da se pogodbe sklenejo tudi za nazaj, ali pa se kakšne pogodbe dalj časa usklajujejo, na pogodbi pa je na koncu zapisan datum začetnega dogovora.«