Draga moja mama!

Zdi se mi, da si se prejšnji teden malo vznemirila, ko sem ti namignila, da si želim več pogovora med nama. Nisem ti želela vzbujati slabe volje niti jeze name. Težko razumem, da si postala rahlo jezna, ko sem izrazila željo, da bi si želela biti slišana v najinem odnosu.

Že 18 let sem od doma. Vidva sta se upokojila, otroci smo odšli od doma. Rodila sem tri otroke in imam odgovorno službo. Kljub temu si skoraj vsak teden vzamem čas za obisk vaju, svojih staršev. Hkrati sem ti zelo hvaležna, kadar z veseljem vzameš otroke, jaz pa v miru uredim kak opravek ali si vzamem tri ure časa samo zase ali za svojega moža. Želim ti povedati, da vaju vedno rada vidim in poslušam, kako preživljata zasluženi pokoj.

Rada bi ti povedala, da sem odrasla ženska, mati, žena, kulturna delavka, za svoje delo prejemam priznanja in pohvale. Tako zelo čudno mi je, da česa podobnega ne dobim od tebe. Ko pridem domov, me hitro kritiziraš, naj se malo drugače počešem (stara sem 39 let), naj malo bolj uredim svoje nagajive fantiče (stara sem 39 let). Zelo me zaboli, ko začneš kritizirati mojega moža. Praviš, da sta o tem enotna z mojim očetom. Poročena sem 18 let, probleme rešujeva sproti in bom že sama zase poskrbela. Z obiskov se domov pogosto vračam žalostna. Žalosti me, ker me kritiziraš. Žalosti me, ker mi ne zaupaš, da bom dobro vzgojila otroke. Žalosti me, da ne sprejmeš mojega moža.

Vedi, da domov prihajam tudi takrat, ko sem slabe volje. Največkrat je niti nočem pokazati, saj mi nato začneš svetovati naprej in nazaj. Stara sem 39 let in ne potrebujem nasvetov. Takrat se počutim kot otrok, ne pa odrasla ženska. V dnevih slabe volje (naj bo vzrok v mojem zakonu, v otrocih, v službi …) potrebujem predvsem tvojo pomoč. Želim, da me opaziš, da nisem najbolj dobro. Želim, da me vprašaš, kako sem in kaj se mi dogaja. Poslušaj me, da ti povem do konca svojo zgodbo. Kako to, da ne vidiš, da pridem po tolažbo in ne po nasvete. Veliko mi bo pomenilo, ko se boš odločila, da me boš končno enkrat poslušala. Takrat se bom počutila, da me slišiš, in predvsem bom vedela, da mi zaupaš v celoti. Hvala, da si prebrala moje misli!

S tem, ko bo mama poslušala svojega odraslega otroka, si bo sama sebi dala največje darilo. Sama sebi bo priznala, da je rodila in vzgojila samostojno in odgovorno osebo. Zaupanje v svojega odraslega otroka, ki pri 39 letih ne potrebuje nasvetov, bo v ponos mami, da je odlično opravila svoje delo. Lastno darilo bo še toliko večje, če mama ni dobila zaupanja od lastne mame in sedaj daje to darilo svojemu otroku. To je pot zdravljenja lastne bolečine, kajti življenje brez materinega zaupanja in le z njeno kritiko je naporno. Mame imate izjemno vlogo in moč do svojih otrok.