Slovenski konjeniki v državi SHS

Slovenska konjenica (3)

Avstro-Ogrska je konec leta 1918 prenehala obstajati. Avstro-ogrski dragonci slovenskega rodu so se priključili vojski generala Rudolfa Maistra, ki je branil severno mejo.

Ob ustanovitvi vojnih okrožij v novonastali državi Srbov, Hrvatov in Slovencev se je poleti leta 1919 mariborski eskadron dragonskega polka št. 5 preimenoval v Konjeniški divizion dravske divizije.

V septembru 1919 je bil mariborski konjeniški polk razformiran in vključen v 8. jugoslovanski konjeniški polk v Čakovec, kamor se je tudi preseli. Tam so dobili tudi nove uniforme sive barve, krojene po bivših srbskih (slika). Prvi eskadron tega polka je bil po dogovoru s slovenskimi politiki sestavljen iz samih slovenskih konjenikov. Od takrat v Sloveniji ni bilo konjeniške garnizije.

Ustavodajna skupščina kraljevine SHS je dne 28. 6. 1921 sprejela t. i. Vidovdansko ustavo, ki je bila tudi razlog, da se je ukinil slovenski konjeniški eskadron v Čakovcu. Od takrat so se vojaški obvezniki, ki so bili rekrutirani v konjeniško enoto, pošiljali v vse konjeniške garnizije po vsej državi. Veliko Slovencev je bilo rekrutiranih tudi v konjeniško gardo v Beograd, kar je za posameznika predstavljalo poseben ponos. Konjeniški gardisti so imeli posebno uniformo, po zgledu madžarskih huzarjev. Na slovenske konjenike, ki so služili vojaški rok v Kraljevini Jugoslaviji, je še živ spomin, kar pričajo tudi ohranjena pisma in fotografije. 

Skoraj vse evropske države so iz dejavnosti bojnih enot izločile konjenico. Konje so uporabljali samo za transport in tovorjenje orožja in streliva v težko dostopne gorske terene. Borbene konjeniške enote ulance pa so še vedno imeli na Poljskem. Septembra 1939 so Nemci napadli Poljsko in s strategijo udarne in okretne enote uporabljali tanke. To vlogo pa so poljski generali še vedno pripisovali konjenici. Zato so na bojišče poslali ulance, oborožene s puškami, kopji in sabljami. Nemški tanki so skoraj izbrisali poljske konjenike z bojišča. To je bila zadnja obupna borba konjenice v Evropi. Tehnika je vse bolj nadomeščala vlogo konj v borbenih enotah in jo sedaj za borbene namene popolnoma nadomestila.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / sreda, 3. julij 2019 / 13:21

Srebro za Ristićevo

Evropske igre v Minsku so bile za slovenske športnike uspešne.

Objavljeno na isti dan


Kranj / četrtek, 28. marec 2024 / 23:43

Šesti Prešernov sodobnik Adam Mickiewicz

V Parku La Ciotat v Kranju so v četrtek, na svetovni dan poezije, odkrili doprsni kip Prešernovega sodobnika, poljskega romantičnega pesnika, esejista in dramatika Adama Mickiewicza.

Šport / četrtek, 28. marec 2024 / 23:38

Zahvala Petru Prevcu

»Bilo je veliko kratkih in tudi dolgih skokov. Pot je bila dolga in uspešna in zelo sem ponosen, da ste me na zadnji skok pospremili v takšnem številu,« je po zadnji tekmi v Planici poveda...

Radovljica / četrtek, 28. marec 2024 / 23:34

Od Jožovčeve gostilne do mednarodne slave

V Radovljiški graščini je zaživela razstava ob 70-letnici Avsenikove glasbe, ki smo jo zaznamovali v preteklem letu. Razstava, ki bo na ogled vse do novembra, je rezultat sodelovanja med Muzeji radovl...

Preddvor / četrtek, 28. marec 2024 / 23:33

Župan sprejel Bloudkovega nagrajenca

Preddvor – Minuli četrtek je preddvorski župan Rok Roblek sprejel predsednika Planinskega društva Preddvor Aleša Drekonjo in Franca Ekarja, člana društva ter letošnjega dobitnika Bloudkove nagrade...

Zanimivosti / četrtek, 28. marec 2024 / 23:28

Potica iz krušne peči

V Liznjekovi domačiji v Kranjski Gori so na etnološki delavnici pod vodstvom Gašperja Zime v krušni peči spekli tradicionalno slovensko orehovo potico, barvali so pirhe in pripravili velikonočni žegen...