Petindvajset let sklada KD Galileo

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 9. januar 2017 / 10:29

Prvega januarja je minilo petindvajset let od ustanovitve vzajemnega sklada Galileo, ki je s 125 milijoni evrov sredstev v upravljanju tretji največji vzajemni sklad v Sloveniji.

Kranj – Idejni oče vzajemnega sklada KD Galileo je Tomaž Butina, ki je idejo za tovrstno obliko varčevanja dobil na podlagi potreb in želja takratnih vlagateljev Ljubljanske borze. Svojo idejo je zaupal Matjažu Gantarju in 1. januarja 1992 sta ustanovila vzajemni sklad KD Galileo, prva zakonodaja, ki je urejala delovanje tovrstnih skladov, pa je bila sprejeta šele leta 1994.

Sklad KD Galieo je kot prvi slovenski vzajemni sklad pomenil tudi začetek varčevanja v vzajemnih skladih v Sloveniji. V petindvajsetih letih je bil sestavni del razvoja slovenskega kapitalskega trga, vzpona kapitalskih trgov, finančne krize ter ponovne postopne rasti. Na začetku je imel le osemnajst vlagateljev, skupno mu je denar v 25 letih zaupalo 52 tisoč vlagateljev, zdaj jih ima okrog 20 tisoč, upravlja pa 125 milijonov evrov denarja in je tretji največji slovenski vzajemni sklad. Njegova povprečna letna donosnost od ustanovitve do začetka lanskega decembra je znašala 12,86 odstotka. Do leta 2000 je bil s svojo naložbeno politiko usmerjen izključno na slovenski trg, potlej pa je zakonodaja postopoma odpirala možnosti za vlaganja v tuje vrednostne papirje. Ob koncu lanskega leta je imel le 17,4 odstotka denarja naloženega v slovenske vrednostne papirje, od tega le 3,5 odstotka v delnice in 13,9 odstotka v likvidne državne obveznice, preostalih 82,6 odstotka sredstev pa v tuje vrednostne papirje.

Sklad Galileo je globalni mešani fleksibilni sklad, eden od šestnajstih podskladov KD Krovnega Sklada in eden od 235 vzajemnih skladov, ki jih domače in tuje družbe za upravljanje ponujajo vlagateljem. Slovenske družbe za upravljanje, med katerimi je tudi družba KD Skladi, upravljajo 111 skladov, ki po podatkih agencije za trg vrednostnih papirjev upravljajo skupno 2,417 milijarde evrov denarja od 424.108 vlagateljev. Od leta 2010 dalje so sredstva slovenskih vlagateljev v vzajemnih skladih porasla za 400 milijonov evrov, sredstva varčevalcev na bankah pa v tem obdobju za 2,1 milijarde evrov. Čeprav so bančne obrestne mere nizke, imajo Slovenci še vedno polovico finančnih sredstev v gotovini in v bančnih vlogah; v Evropski monetarni uniji je ta delež 34-odstoten.