Od leve: Vladimir in Franceska Žumer, dr. Metod Benedik, dr. Franc Rode, Miran Zadnikar, Miha Lavrinc, Pavla Zadnikar, Matej Pavlič in Ivica ter Tone Arvaj pri Zadnikarjevih v Preddvoru

Kardinalovo vabilo ni bila potegavščina

Ko sta dr. Vladimir Žumer in Miran Zadnikar oktobra lani po končanem romanju že pešačila proti rimski železniški postaji, da bi se vrnila domov, ju je presenetilo vabilo za obisk kardinala dr. Franca Rodeta. Sprva sta mislila, da gre za šalo prijateljev.

Preddvor – Kosilo pri Pavli in Miranu Zadnikarju, županu občine Preddvor, na drugi dan novega leta ni bilo običajno. K mizi je sedla zanimiva družba. Zadnikarjevi so povabili v goste kardinala dr. Franca Rodeta in njegovega tajnika, Kranjčana mag. Mateja Pavliča, kapucina patra dr. Metoda Benedika, rojaka iz Stražišča, ki po odhodu iz Škofje Loke živi v samostanu na Bregu v Celju, predstojnika kapucinskega samostana v Škofji Loki patra Jožeta Smukavca, nekdanjega preddvorskega župnika Miha Lavrinca, ki od lani naprej skrbi za podbreško župnijo, in sedanjega preddvorskega župnika Branka Setnikarja, poleg njih pa še Francesko in dr. Vladimirja Žumra z Zgornje Bele ter Ivico in Toneta Arvaja iz Britofa. Vsak od njih je na svoj način sodeloval pri romarskem podvigu preddvorskega župana Mirana Zadnikarja in upokojenega zgodovinarja in direktorja Arhiva Slovenija dr. Vladimirja Žumra, ki sta lani med 16. septembrom in 15. oktobrom v 30 dneh prehodila 850 kilometrov dolgo pot od Preddvora do Rima oziroma Vatikana. Tam sta prejela nepričakovano vabilo za obisk pri kardinalu dr. Francu Rodetu. To je bilo 15. oktobra lani. Med obiskom je bilo dogovorjeno, da bo prišel kardinal na kosilo k Zadnikarjevim v Preddvor. Dogovor je bil udejanjen pretekli ponedeljek. Kardinala in druge goste so s pesmijo pozdravile mlade Preddvorčanke Teja in Pika Sulejmanovič ter Maja in Betka Tičar.

Med kosilom in po njem se je ponovno zavrtela zanimiva zgodba o enkratnem romanju Mirana in Vladimirja, ki sta pred tem že prehodila najbolj znane evropske romarske poti, med drugim najbolj znano in najbolj zahtevno do Jakoba v Compostellu. Pripovedovala sta, da je bilo treba najprej dobiti blagoslov žena in domačih za zahtevno pot, ki postane tako lažja, prijetnejša in manj obremenjujoča. Pot jima je olajšal tudi pater dr. Metod Benedik z ročno napisanim certifikatom, da sta spoštovanja in zaupanja vredna romarja in da naj jima v samostanih ob poti ponudijo streho nad glavo. Med potjo so ju domačini spraševali, od kod sta in če sta del skupine, ki je pred njima romala v Rim. To so bili Slovenci, ki so šli iz Ljubljane pred njima, vendar sta jih klena preddvorska župljana prehitela. Prepričan sem bil, da so vsi norci v norišnicah, sedaj pa nisem več, sta ob vseh pohvalah in spodbudah med drugim tudi slišala med romanjem.

Ko sta Miran in Vladimir po ogledu Vatikana že pešačila proti rimski železniški postaji, od koder bi se z vlakom vrnila domov, ju je presenetil telefonski klic s povabilom h kardinalu Rodetu. Klicatelj se je predstavil za Mateja Pavliča, kardinalovega tajnika. Ker sta bila romarja prepričana, da ju nekdo vleče za nos in gre za potegavščino prijateljev iz Preddvora, nista verjela. Šele po dodatnih klicih sta spoznala, da je povabilo resnično. Tajnika oziroma kardinala sta o romarjih obvestili Miranova soproga Pavla in njena prijateljica Ivica Arvaj. Obrnila sta se in potrkala na vrata kardinalovega stanovanja. Če se bodo odprla, bo prav, če pa ne, bova šla nazaj na postajo, sta si dejala. Duri so se odprle in sprejem pri kardinalu dr. Francu Rodetu je bil tak zaključek romanja, o kakršnem še sanjala nista.

»Ko sta me preddvorska romarja prosila, če lahko poklekneta pred menoj, sem jima odgovoril, da bi moral to narediti jaz. Pred menoj sta bila dva Slovenca, človeka globoke vere, ki sta v znamenju spokornosti in molitve pešačila do Rima. Veseli me, da so v Sloveniji še taki ljudje, čeprav ima človek pogosto vtis, da je Slovenija dežela z zelo malo vere. To je pravo slovensko veselje, ki ga človek doživi ob srečanju s takima človekoma, kot sta Vlado in Miran,« je o preddvorskih romarjih v ponedeljek dejal kardinal dr. Franc Rode. Njegov tajnik mag. Matej Pavlič pa je povedal, da je bilo lani, ko je bilo Sveto leto, v Vatikanu več obiskovalcev iz Slovenije kot običajno. »Vrata zanje so odprta. Slovenci imamo prednost, ker stanuje kardinal v Vatikanu in je zato olajšan obisk mestnih znamenitosti,« je dejal tajnik mag. Pavlič.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / torek, 15. marec 2011 / 07:00

Vlada ne podpira predloga poslancev

Ljubljana - Skupina poslancev državnega zbora s prvopodpisanim Francetom Bogovičem je v državni zbor vložila predlog za spremembo zakona o dohodnini, s katerim predlaga črtanje d...

Objavljeno na isti dan


Kultura / nedelja, 10. junij 2012 / 07:00

Veriga za nov začetek

Člani Gledališča Julke Dolžan z Breznice so prejšnjo soboto zvečer v okviru 50. obletnice smrti Frana Saleškega Finžgarja pred pisateljevo rojstno hišo v Doslovčah uprizorili njegovo ljudsko igro Veri...

GG Plus / nedelja, 10. junij 2012 / 07:00

Zgodbe muzejskih predmetov: Marenčičev fotografski izraz

Janez Marenčič (1914-2007) je eden najpomembnejših slovenskih fotografov 20. stoletja. Leta 1935 se je pridružil Fotoklubu Ljubljana. Istega leta je bila njegova fot...

GG Plus / nedelja, 10. junij 2012 / 07:00

Vaš razgled

Gospodarstvo / nedelja, 10. junij 2012 / 07:00

Maja cene višje za 0,6 odstotka

Kranj - Cene življenjskih potrebščin so se maja v primerjavi s preteklim mesecem v povprečju povišale za 0,6 odstotka, v prvih petih mesecih letošnjega leta pa so bile višje za 2...

Gospodarstvo / nedelja, 10. junij 2012 / 07:00

"Črna" gozdna statistika

Ljubljana - Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije se je lani pri delu v gozdu smrtno ponesrečilo osemnajst zasebnih lastnikov gozdov in trije poklicni delavci. »Črna« statistika...