Od leve: Vladimir in Franceska Žumer, dr. Metod Benedik, dr. Franc Rode, Miran Zadnikar, Miha Lavrinc, Pavla Zadnikar, Matej Pavlič in Ivica ter Tone Arvaj pri Zadnikarjevih v Preddvoru

Kardinalovo vabilo ni bila potegavščina

Ko sta dr. Vladimir Žumer in Miran Zadnikar oktobra lani po končanem romanju že pešačila proti rimski železniški postaji, da bi se vrnila domov, ju je presenetilo vabilo za obisk kardinala dr. Franca Rodeta. Sprva sta mislila, da gre za šalo prijateljev.

Preddvor – Kosilo pri Pavli in Miranu Zadnikarju, županu občine Preddvor, na drugi dan novega leta ni bilo običajno. K mizi je sedla zanimiva družba. Zadnikarjevi so povabili v goste kardinala dr. Franca Rodeta in njegovega tajnika, Kranjčana mag. Mateja Pavliča, kapucina patra dr. Metoda Benedika, rojaka iz Stražišča, ki po odhodu iz Škofje Loke živi v samostanu na Bregu v Celju, predstojnika kapucinskega samostana v Škofji Loki patra Jožeta Smukavca, nekdanjega preddvorskega župnika Miha Lavrinca, ki od lani naprej skrbi za podbreško župnijo, in sedanjega preddvorskega župnika Branka Setnikarja, poleg njih pa še Francesko in dr. Vladimirja Žumra z Zgornje Bele ter Ivico in Toneta Arvaja iz Britofa. Vsak od njih je na svoj način sodeloval pri romarskem podvigu preddvorskega župana Mirana Zadnikarja in upokojenega zgodovinarja in direktorja Arhiva Slovenija dr. Vladimirja Žumra, ki sta lani med 16. septembrom in 15. oktobrom v 30 dneh prehodila 850 kilometrov dolgo pot od Preddvora do Rima oziroma Vatikana. Tam sta prejela nepričakovano vabilo za obisk pri kardinalu dr. Francu Rodetu. To je bilo 15. oktobra lani. Med obiskom je bilo dogovorjeno, da bo prišel kardinal na kosilo k Zadnikarjevim v Preddvor. Dogovor je bil udejanjen pretekli ponedeljek. Kardinala in druge goste so s pesmijo pozdravile mlade Preddvorčanke Teja in Pika Sulejmanovič ter Maja in Betka Tičar.

Med kosilom in po njem se je ponovno zavrtela zanimiva zgodba o enkratnem romanju Mirana in Vladimirja, ki sta pred tem že prehodila najbolj znane evropske romarske poti, med drugim najbolj znano in najbolj zahtevno do Jakoba v Compostellu. Pripovedovala sta, da je bilo treba najprej dobiti blagoslov žena in domačih za zahtevno pot, ki postane tako lažja, prijetnejša in manj obremenjujoča. Pot jima je olajšal tudi pater dr. Metod Benedik z ročno napisanim certifikatom, da sta spoštovanja in zaupanja vredna romarja in da naj jima v samostanih ob poti ponudijo streho nad glavo. Med potjo so ju domačini spraševali, od kod sta in če sta del skupine, ki je pred njima romala v Rim. To so bili Slovenci, ki so šli iz Ljubljane pred njima, vendar sta jih klena preddvorska župljana prehitela. Prepričan sem bil, da so vsi norci v norišnicah, sedaj pa nisem več, sta ob vseh pohvalah in spodbudah med drugim tudi slišala med romanjem.

Ko sta Miran in Vladimir po ogledu Vatikana že pešačila proti rimski železniški postaji, od koder bi se z vlakom vrnila domov, ju je presenetil telefonski klic s povabilom h kardinalu Rodetu. Klicatelj se je predstavil za Mateja Pavliča, kardinalovega tajnika. Ker sta bila romarja prepričana, da ju nekdo vleče za nos in gre za potegavščino prijateljev iz Preddvora, nista verjela. Šele po dodatnih klicih sta spoznala, da je povabilo resnično. Tajnika oziroma kardinala sta o romarjih obvestili Miranova soproga Pavla in njena prijateljica Ivica Arvaj. Obrnila sta se in potrkala na vrata kardinalovega stanovanja. Če se bodo odprla, bo prav, če pa ne, bova šla nazaj na postajo, sta si dejala. Duri so se odprle in sprejem pri kardinalu dr. Francu Rodetu je bil tak zaključek romanja, o kakršnem še sanjala nista.

»Ko sta me preddvorska romarja prosila, če lahko poklekneta pred menoj, sem jima odgovoril, da bi moral to narediti jaz. Pred menoj sta bila dva Slovenca, človeka globoke vere, ki sta v znamenju spokornosti in molitve pešačila do Rima. Veseli me, da so v Sloveniji še taki ljudje, čeprav ima človek pogosto vtis, da je Slovenija dežela z zelo malo vere. To je pravo slovensko veselje, ki ga človek doživi ob srečanju s takima človekoma, kot sta Vlado in Miran,« je o preddvorskih romarjih v ponedeljek dejal kardinal dr. Franc Rode. Njegov tajnik mag. Matej Pavlič pa je povedal, da je bilo lani, ko je bilo Sveto leto, v Vatikanu več obiskovalcev iz Slovenije kot običajno. »Vrata zanje so odprta. Slovenci imamo prednost, ker stanuje kardinal v Vatikanu in je zato olajšan obisk mestnih znamenitosti,« je dejal tajnik mag. Pavlič.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / / 13:47

V sredo potrdili 1627 okužb z novim koronavirusom

Ljubljana – V sredo so v Sloveniji ob 660 PCR-testih in 5034 hitrih antigenskih testih potrdili 1627 okužb z novim koronavirusom. Po podatkih ministrstva za zdravje je bilo v sredo zaradi covida-19...

Objavljeno na isti dan


Kamnik / sreda, 30. julij 2014 / 11:29

Iskanje alpinistov neuspešno

Kamniška alpinista Aleš Holc in Peter Mežnar ostajata pogrešana v kitajskem pogorju. Planinska zveza je reševalno akcijo zaključila.

Jesenice / sreda, 30. julij 2014 / 11:28

Za izbris do devet tisoč evrov

Na Upravni enoti Jesenice so doslej prejeli 163 zahtevkov izbrisanih za odškodnino. Odškodnina v povprečju znaša nekaj manj kot pet tisoč evrov.

Tržič / sreda, 30. julij 2014 / 11:27

Denar za veteranske organizacije

Občina Tržič bo veteranskim organizacijam namenila tri tisoč evrov za organizacijo prireditev občinskega pomena, družabnih in drugih oblik društvenih dejavnosti ter skrbi za člane.

Zanimivosti / sreda, 30. julij 2014 / 11:27

Primorca presenečena nad gorenjsko breskvijo

Mlaka pri Kranju – »Ko je mož Jože lani praznoval sedemdesetletnico, sta bila med povabljenimi na praznovanju tudi Primorca, ki nista mogla verjeti, da breskev na Gorenjskem tako dobro uspeva,« je...

Kamnik / sreda, 30. julij 2014 / 11:26

Spomin na prva ustreljena partizana v Kamniku

Kamnik – Združenje borcev za vrednote NOB Kamnik je v soboto ob spomeniku pri Titanovi brvi pripravilo slovesnost v spomin na dogodke, ki so se na tem koncu Kamnika odvijali 27. julija 1941. Na ta...