V spomin: dr. Peter Vencelj

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Gorenjska / sobota, 7. januar 2017 / 14:27

(1939–2017)

Na novoletni dan je umrl Kranjčan dr. Peter Vencelj, fizik in politik. Bil je član prve Demosove vlade. V njej je bil minister za vzgojo, izobraževanje in telesno kulturo. Kasneje je bil državni sekretar, odgovoren za Slovence v zamejstvu in po svetu. V resnici je bil veliko več, kot lahko pove teh nekaj stavkov. Bil je znanstvenik in spoštovani profesor fizikalnih znanosti, ki se je zavedal pomena znanja in tudi vzgoje v človekovem življenju. Zagovarjal je večjo odgovornost in samostojnost učiteljev pri oblikovanju učnih in vzgojnih vsebin, pri katerih morata oba, učitelj in učenec, sodelovati, učitelj pa mora predvsem s svojim delom ohranjati ugled in avtoriteto. Bil je srčen in ponosen Kranjčan. Čutil se je odgovornega za razvoj mesta, v katerem je živel. Če je kdo, potem je on zaslužil naziv častnega občana Mestne občine Kranj, ki ga je prejel leta 2015. S kakšnim žarom je razlagal, kaj vse bi kazalo narediti v Prešernovem mestu, še posebej v starem delu, da bi to spet živelo in dihalo s polnimi pljuči. Bil je zaveden Slovenec in kristjan. Tega nikdar ni skrival. Živel je po načelih svojega prepričanja. Pri zagovarjanju svojih stališč ljudi drugačnega prepričanja ni sovražil, ampak se je z njimi pogovarjal in jim dal pravico do njihovega sicer drugačnega prepričanja. Kot človek in politik ni bil evforičen ob uspehih, prav tako pa tudi ne malodušen ob neuspehih. Optimizem je bila njegova vrlina, tudi ko je šlo za prelomna dejanja v samostojni slovenski državi. Bil je član malteškega viteškega reda. Dolgo je bil njegov predstojnik v Sloveniji. Oprave malteškega viteza si ni nadel le v svečanih trenutkih, ampak je bil maltežan tudi takrat, ko je bilo treba pomagati ljudem. Le redka romanja bolnikov in invalidov na Brezje so minila brez njegovega sodelovanja. Njegova še posebej srčna zadeva pa so bili Slovenci v zamejstvu in po svetu. Bil je njihov glasnik in zato je še danes slišati med Slovenci po svetu o njem samo najboljše. Ko je leta 1992 prevzel dolžnost državnega sekretarja, zadolženega za Slovence v zamejstvu in po svetu, je o svojem področju dela že marsikaj vedel, zato je bil lahko uspešen. Razumel je težave slovenskega zamejstva in izseljenstva in vzroke zanje. Republika Slovenija je v času njegove skrbi za Slovence zunaj Slovenije do njih skušala vzpostaviti državniški odnos, ki presega tradicionalne dnevne delitve na te ali one. Tudi kasneje, ko ni bil več zamejski minister, je šel pogosto k Slovencem na tujem, največkrat kot iskani spremljevalec izletov. Mogoče je manj znano, da je bil pokojni Peter zagovornik dobrih odnosov med Slovenijo in Avstrijo in je bil zato član in nekaj let tudi predsednik Društva slovensko-avstrijskega prijateljstva. Naj mi bo ob teh besedah slovesa dovoljeno, da se tudi sam v svojem in v imenu Gorenjskega glasa zahvalim dr. Petru Venclju za sodelovanje in nasvete pri mojih oziroma naših zamejskih poteh. Počivaj v miru!