Rdeča pesa je tudi zaradi lepih listov okras vsakega zelenjavnega vrta.

Rdeča kraljica, rdeči kralj (1)

Še preden bo zunaj padal bel sneg in tudi tedaj naj na mizo "pade" kaj rdečega - za popestritev zimskih dni in okrepitev v tem času pogosto okrnjenega zdravja. Ne, v mislih nimam rdečega vina, čeravno tudi kozarček slednjega lahko ojača zdravje ... Tokrat raje zagrizimo v rdečo peso in rdeče zelje, ki naj bosta kralja zimske mize.

Redno ali vsaj občasno uživanje surove rdeče pese in/ali rdečega zelja sproti čisti telo in kri ter pomaga pri nevtraliziranju globoko uskladiščenih strupov v jetrih in ledvicah, prav tako razstruplja črevesje, krepi imunski sistem, izboljšuje razpoloženje, poživlja delovanje možganov, upočasnjuje staranje, preprečevalo naj bi celo razvoj raka … Več kot dovolj razlogov, da pozimi sežemo po tem rdečem, domala vijoličnem zdravju.

Sramežljiva vrtnina
»Rdeča pesa je dobra za kri«, stavek, ki se že dolgo prenaša iz roda v rod, je kakopak pravilen in tudi znanstveno potrjen. A ta vrtnina, ki je ves čas žareče rdečega obraza, se lahko povsem sproščeno pohvali še z mnogimi drugimi odlikami. Gomolj rdeče pese (Beta vulgaris) je običajno okrogle ali podolgovate oblike. Poleti smo pridno pobirali pridelek, jeseni pa smo gomolje shranili za zimo. Surovi gomolji rdeče pese so lahko vso zimo shranjeni v kleti ali v mivki. Prednica današnje pese je obmorska oz. divja pesa, ki jo še danes lahko srečamo na obalah Sredozemlja in Črnega morja. Gojili so jo že Asirci, nad njo so se navduševali stari Grki in Rimljani, ki so njene liste čislali bolj kot zeljnate. Z rdečo peso so sprva lajšali zaprtje in vročino, šele v srednjem veku so z njo začeli zdraviti slabokrvnost in druge bolezni. Rdeča pesa resda nosi v imenu rdečo barvo, a njeni gomolji so lahko tudi drugih barv, denimo oranžni ali beli.

V ljudskem zdravilstvu
Na naših tleh so rdečo peso začeli gojiti šele na začetku 19. stoletja. A do danes se je v ljudskem zdravilstvu o njej razširil glas, ki ji ga zavida marsikatera bolj »starodobna« rastlina. Poleg tega, da velja, da poredi kri, naj bi krepila še srce, zdravila gastritis, zaprtje in hemoroide. Kozarec njenega soka na dan pa naj bi zaviral razvoj rakavih obolenj.

Ko je zdravje resno ogroženo …
Rdeča pesa vsebuje visoke koncentracije železa, kalija in folne kisline, znane kot vitamin B9. Železo je nepogrešljivo za nastanek rdečih krvnih celic, ki oskrbujejo telo s kisikom, kalij pomaga regulirati krvni tlak in utrip, folna kislina pa preprečuje slabokrvnost. Rdeča pesa vsebuje tudi betalain, pigment, ki močno vpliva na povečanje vsebnosti kisika v krvi. Slednje vpliva na oksidacijo škodljivih snovi v krvi in vseh telesnih celicah, ki jih napaja krvni obtok, zato je rdeča pesa tako dobrodošla pri razstrupljanju, tumorjih in drugih hudih boleznih. Sodi celo med deset vrst zelenjave z največjim antioksidativnim učinkom. Poleg omenjenega se lahko pohvali še z visoko vsebnostjo vitamina C in vitamini B1, B2, B3 in P. Na hitro lahko strnemo, da surova rdeča pesa pomaga pri krepitvi in čiščenju krvi in ožilja, arteriosklerozi, zatira tumorje, učinkuje pri virusnih obolenjih in prehladih, je preventivna zaščita pred posledicami škodljivega radioaktivnega sevanja, upočasnjuje staranje, čisti in razstruplja jetra, ledvice ter sečni mehur.

Rdeče za strast …
Čeravno oba dobro uspevata, pri nas bolj kot rdeče uporabljamo belo zelje. Rdeče zelje tudi redkeje kisajo za zimo. Ampak tudi rdeče zelje je zelo zdravilno, če ne celo bolj od svojega belega brata. Kakorkoli obrnemo, rdeče zelje je izvrstna zimska zelenjava. Zakaj? Zato, ker načrpa s koreninami iz tal več za imunski sistem pomembnega selena kot katerakoli druga vrsta zelenjave. A to še ni vse, kar nam ponuja ta rdečeličnež. Tako kot njegova sramežljiva prijateljica s polja, je tudi sam bogato obdarjen z niacinom, vitaminom, ki skrbi za dobro razpoloženje in splošno presnovo, folno kislino in vitaminom C. Pohvali se lahko tudi s cinkom, ki skrbi za možganske sposobnosti in zadostno mero spolnega poželenja … Obema strast zbujajočima vrtninama se bomo posvetili tudi prihodnjič. Bodite oz. ostanite v rdečem …

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / / 07:00

Komentar: Koliko imamo v Sloveniji oslov?!

Če bi mimoidoče na ulici vprašali, koliko oslov imamo v Sloveniji, bi verjetno dobili odgovor – pet tisoč, deset tisoč … Resnica je precej drugačna: v Sloveniji jih je (skupaj z mulami in mezgi)...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / sobota, 30. marec 2019 / 20:54

V nedeljo bomo prešli na poletni čas

V nedeljo ob dveh ponoči se bo začelo obdobje poletnega časa. Uro bomo takrat pomaknili za eno uro naprej, čas ob drugi uri pa se bo štel kot tretja ura. Noč bo torej eno uro krajša.

Kronika / sobota, 30. marec 2019 / 20:45

Pogrešate orodje?

Škofja Loka – Škofjeloški policisti so prejšnji petek ponoči zaradi kršitve hišnega pripora obravnavali Škofjeločana, ki je imel pri sebi predmete, za katere domnevajo, da izvirajo iz kaznivih deja...

Jezersko / sobota, 30. marec 2019 / 20:44

Zasebne pobude o rabi prostora

V prvi obravnavi je bil na seji občinskega sveta na Jezerskem predlog odloka, ki bo tudi zasebnim vlagateljem omogočal pobude za namensko rabo prostora v občinskem prostorskem dokumentu.

Kultura / sobota, 30. marec 2019 / 20:43

Gledališče slika življenje

V sredo so se v Prešernovem gledališču prižgale odrske luči 49. Tedna slovenske drame, najpomembnejšega vsakoletnega festivala slovenske dramatike. Festivala, na katerem v soj žarometov st...

Škofja Loka / sobota, 30. marec 2019 / 20:43

Darija Jamnik na čelu SLS Škofja Loka

Škofja Loka – Občinski odbor SLS Škofja Loka je na nedavnem volilnem občnem zboru izvolil novo vodstvo. Predsednica je postala Darija Jamnik, podpredsedniki Martin Krajnik, Žiga Ravnihar in Tomaž P...