V nekdanji samostan ne sodi vse

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: Kamnik / / 12:07

Nekdanji samostan v Mekinjah, ki so ga uršulinke lani podarile Občini Kamnik, še kar sameva. Katere vsebine ga bodo zapolnile, bo znano po oblikovanju celostnega koncepta, ki ga bo pripravila posebna komisija.

Kamnik – Župan Marjan Šarec je konec novembra imenoval petčlansko komisijo, zadolženo za pripravo strategije razvoja in predloga vsebinske izrabe kompleksa samostana v Mekinjah. Komisijo sestavljajo podžupan Matej Slapar, direktorica Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik Božena Peterlin, arhitekt Primož Hočevar ter predstavnica Zavoda za varstvo kulturne dediščine Kranj Maja Avguštin, vodi pa jo vodja občinskega oddelka za družbene dejavnosti Tina Trček.

Želijo si vsaj pozitivno ničlo

»Predlogov za najem posameznih prostorov je res kar precej, a večina prosilcev bi prostore želela uporabljati brezplačno, česar si občina zaradi bodočih vzdrževalnih stroškov ne bo mogla privoščiti. Želimo si vsaj 'pozitivno ničlo'. Med predlogi so seveda tudi takšni, ki so na prvi pogled nadvse zanimivi in bo veljalo o njih temeljito razmisliti oziroma preveriti, ali jih bo možno umestiti v koncept. Objekt je namreč nujno treba reševati celostno, saj bi se v nasprotnem primeru lahko kaj hitro pojavile težave. Si bomo pa prizadevali izpolniti zahteve iz darilne pogodbe ter slediti cilju, da bi stavba koristila ljudem in mestu,« pravi Tina Trček in dodaja, da je samostan velik približno 5000 kvadratnih metrov, da pa je povsem obnovljena in za takojšnjo uporabo primerna le tretjina in da občina denarja za nadaljnjo obnovo ta hip nima. V javnosti so se večkrat pojavljala namigovanja in predlogi, naj se v nekdanji samostan preselijo tudi občinska uprava in nekateri javni zavodi, a na občini odgovarjajo, da se to ne sklada z njihovimi prizadevanji za oživljanje starega mestnega jedra, zato tega ne načrtujejo.

Spomeniška zaščita

Katere vsebine bodo našle prostor v kompleksu, bo odvisno tudi od pogojev soglasodajalca – mekinjski samostan je namreč spomeniško zaščiten, gradbeni posegi pa zato močno omejeni. Že uršulinke so si denimo v samostanu prizadevale urediti dom za ostarele sestre, a niso dobile soglasja za ureditev dvigala.