Slovesnost je letos potekala ob prenovljenem spomeniku.

Spomin na pristen boj fantov in deklet

Člani Združenj borcev za vrednote NOB Kamnik in Tuhinj so že petnajsto leto zapored pripravili spominsko slovesnost pri spomeniku 192 padlim borcem v Zgornjem Tuhinju, letos pa so obeležili tudi deseto obletnico sodelovanja z veleposlaništvom Združenih držav Amerike.

Zgornji Tuhinj – Spomenik na Prevojah, ki ga je Občina Kamnik letos temeljito obnovila, je namreč posvečen v Tuhinjski dolini in na Menini planini padlim slovenskim partizanom in dr. Petru Držaju pa tudi vodji ameriške vojne misije kapetanu Charlesu Fisherju, zato se slovesnosti, ki je bila letos 27. decembra, udeležijo tudi predstavniki ameriškega veleposlaništva. Ti so letos znova izrazili veliko zahvalo za ohranjanje spomina na padle borce.

»Vsako leto se spominjamo prispevka žrtev, ki jih tukaj, v Tuhinjski dolini, ni bilo malo. Prispevka za svobodo, za boljše življenje in za obstoj. Toliko let je krvavela Slovenija, toliko let je hrepenela po svobodi, po samostojnosti, po tem, da bi bil slovenski narod enkrat priznan med drugimi narodi, ne samo kot narod hlapcev in dekel, in narod, katerega jezik je primeren za nižje oblike govora, ni pa primeren za velike stvaritve. In v svoji zgodovini smo to dosegli. Danes se velikokrat izključuje narodnoosvobodilni boj kot nekaj ločenega, kot nekaj, kar ni v ničemer prispevalo k svobodi in neodvisnosti, ampak je celo to zaviral. Ta miselnost je napačna. Kajti brez narodnoosvobodilnega boja, brez tistih, ki so šli v boj, ne vedoč, kaj jih čaka, verjetno danes ta narod ne bi bil v družbi narodov, ki so se borili proti nacizmu in fašizmu. Če bi samo stali ob strani in samo čakali, kaj bodo drugi storili za nas, verjemite, bi bilo danes precej drugače. Pa čeprav mnogi razmišljajo, da bi bilo boljše tako, češ da nam je narodnoosvobodilni boj povzročil samo gorje. Daleč od tega. Ko govorimo o narodnoosvobodilnem boju, govorimo o tistem pristnem boju, boju fantov in deklet, ki so šli v borbo za plemenite cilje, v borbo za svoj narod. Oni niso mogli vedeti, kaj se bo dogajalo po vojni. In njih častimo,« je v svojem nagovoru med drugim povedal župan Marjan Šarec.

Dogodke izpred več kot sedemdesetih let je orisal tudi slavnostni govornik predsednik Zveze policijskih veteranskih društev Sever dr. Tomaž Čas, k slovesnemu vzdušju pa so pripomogli pevci DKD Solidarnost, Častna enota Slovenske vojske in člani Kulturno-zgodovinskega društva Triglav.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Prosti čas / torek, 26. januar 2010 / 07:00

Zlatko in Nina iščeta srečo

"Spovem se s tem stihom, povem kaj je v men, z žalostnim navdihom, ker ni mi vseen. K da v teb je tema, katera ni vidla leta, leta spomladi in lepega poletja ... Kot odpadnik na begu nimaš svojga mira...

Objavljeno na isti dan


Bled / ponedeljek, 14. marec 2016 / 20:31

Orgle šele zdaj polno zvenijo

V cerkvi sv. Martina na Bledu so v začetku februarja blagoslovili obnovljene Milavčeve orgle. Ivan Milavec jih je izdelal leta 1910, na podlagi tega projekta pa so mu nato zaupali izdelavo orgel v lju...

Tržič / ponedeljek, 14. marec 2016 / 20:31

Tržič želi biti turističen

Občina Tržič je skupaj s turističnimi ponudniki pripravila srečanje na temo Kam gremo v turizmu. Promotor tržiškega turizma je olimpijec Žan Košir.

Gospodarstvo / ponedeljek, 14. marec 2016 / 20:30

Že to poletje bo kamp odprt

Družba Hit Larix bo v Gozdu - Martuljku v neposredni bližini hotela Špik že letos uredila kamp, ki so ga nekoč v Rutah že imeli. Projekt je pred nedavnim potrdila tudi skupščina podjetja.

GG Plus / ponedeljek, 14. marec 2016 / 20:29

Matej Šurc znova o obdobju slovenskega osamosvajanja

Knjiga Prevarana Slovenja obravnava obdobje od prvih večstrankarskih volitev v Sloveniji aprila 1990 do prvih demokratičnih volitev v samostojni državi decembra 1992.

GG Plus / ponedeljek, 14. marec 2016 / 20:29

En sam strašanski krik ...

»Lavina, lavina!« so pridrveli ruski ujetniki s prestrašenimi obrazi ... Strahovit plaz, ki je pridrvel s pobočij nad Vršičem, je 8. marca pred natanko sto leti pod seboj pokopal več kot sto ruskih vo...