Velika planina tudi v muzeju

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: Kamnik / sreda, 28. december 2016 / 12:30

V Medobčinskem muzeju Kamnik so ob svoji 55-letnici delovanja pripravili novo stalno razstavo z naslovom Na planincah luštno biti – življenje na kamniških planinah, ki sta jo odprla župan Marjan Šarec in kulturni minister Anton Peršak.

Kamnik – Čeprav je nova stalna razstava svoje mesto dobila v zgolj dveh razstavnih sobah na gradu Zaprice, z zelo všečno postavitvijo ter vrsto slikovnega gradiva in izvirnih predmetov obiskovalcu predvsem Veliko planino približa v vsej svoji lepoti in tako – kot so si želeli ustvarjalci –, da si jo nemudoma želi obiskati tudi v naravi.

Avtorici razstave direktorica muzeja mag. Zora Torkar in kustosinja Janja Železnikar sta ob podpori oblikovalke Polone Zupančič Veliko planino predstavili v vseh letnih časih, z naravovarstvenega in kulturnovarstvenega vidika, od prazgodovinskih arheoloških najdb, prvih pisnih virov, ki planino že leta 1538 prvič omenjajo kot Veliko konjsko planino, do življenja pastirjev poleti ter bajtarjev pozimi, njihovo družabno življenje, ustvarjalnost in tudi vraževerje. Posebno mesto na razstavi ima za Veliko planino značilen sir trnič s svojimi pisavami ter ovalne pastirske bajte, edinstvene v alpskem svetu, ki so se do danes ohranile po zaslugi arhitekta in konservatorja Vlasta Kopača. Poleg Kopaču so se z razstavo v muzeju poklonili tudi etnologu dr. Tonetu Cevcu, ki je svoje življenje prav tako posvetil raziskovanju Velike planine. Gradivo so prispevali – posodili ali poklonili številni Kamničani, razstava pa je interaktivna, saj lahko denimo različne predmete tudi otipate, si pozvonite s kravjim zvoncem …

»Tisto, kar se mi zdi ob tej razstavi presenetljivo, je bogastvo, ki priča o življenju na Veliki planini. Tisto, kar pa je resnično presenetljivo, je to, da to traja že tisočletje. Kot boste videli, so na razstavo postavljene najdbe iz prazgodovinskega časa, Velika planina pa je živela že zelo zgodaj, ko so ljudje na njej lovili kot lovci in celo že živeli kot pastirji. Ob vsem tem je ostalo veliko kulturne dediščine. Gre za območje, in to govori tudi o Kamniku kot kraju, ki je bilo že v zgodnjem srednjem veku pomembno mesto in ena najbolj pomembnih dinastij je imela tukaj svoje mesto, v katerem je kultura živela že skorajda od prazgodovinskih časov. Kaj je v te kraje privabljalo ljudi, kaj jih je spodbudilo, da so se ljudje tako zgodaj vključili v razvoj civilizacije, je seveda stvar, o kateri lahko več povejo antropologi, etnologi in zgodovinarji. A očitno imajo ti kraji neko privlačnost, po drugi strani pa neki naboj, ki je spodbuden,« je razstava navdušila tudi ministra za kulturo Antona Peršaka, ki je kot slavnostni govornik razstavo v sredo, 21. decembra, tudi odprl.