Kamnolom v Kamni Gorici izkoriščajo že petinštirideset let. Domačini pravijo, da so se na hrup, povečan promet in s tem povezane težave že navadili, širitvi pa vendarle ostro nasprotujejo. / Foto: Gorazd Kavčič

Nasprotujejo širitvi kamnoloma

Prebivalci Kamne Gorice ostro nasprotujejo širjenju kamnoloma v smeri proti vasi. Občina bo pripombe upoštevala ob pripravi podrobnega prostorskega načrta, podeljevanje koncesij pa je v pristojnosti države.

Kamna Gorica – Krajani Kamne Gorice so se ob nedavni obravnavi sprememb prostorskega načrta (OPPN), ki bi omogočal širitev Kamnoloma Kamna Gorica, s protestnim pismom obrnili na občino. Kot pravijo, je prostorski dokument, ki bi omogočal širitev kamnoloma v smeri proti naselju, občinski svet tudi zaradi njihovega nasprotovanja prvič zavrnil že spomladi 2014. »Bili smo prepričani, da je to za nami, a je bila sredi novembra spet sklicana javna obravnava osnutka občinskega podrobnega prostorskega načrta, na kateri smo bili krajani spet odločno proti širitvi kamnoloma,« pojas­njujejo.

Kot enega od argumentov proti širitvi navajajo, da je vas spomeniško zaščitena in bi približevanje miniranja poškodovalo stare kamnite hiše. Kot pravijo, tresenje tal že zdaj močno občutijo prebivalci ob glavni cesti, po kateri poteka tovorni promet iz kamnoloma. »Napačna so tudi navajanja, da se kamnolom po širitvi ne bo videl v večjem obsegu kot sedaj. Vrh predvidene širitve kamnoloma je od vrha smučišča oddaljen le 150 metrov in z odpiranjem tega dela postane kamnolom 'okno' Kamne Gorice v negativnem pomenu.«

Kot še poudarjajo domačini, na javni obravnavi niso dobili odgovorov na zastav­ljena vprašanja o časovnici in natančni opredelitvi sanacijskega načrta, zato so tudi s pismom, naslovljenim na radovljiškega župana Cirila Globočnika, izrazili svoje nasprotovanje širitvi.

Nasprotujejo širitvi kamnoloma v smeri Kamne Gorice. Obenem zahtevajo zagotovilo, da bodo vse ceste iz Kamne Gorice, ki jih uničujejo predvsem težki tovornjaki iz kamnoloma, v roku enega leta ustrezno sanirane in nato sproti vzdrževane, ter takojšnjo omejitev prometa iz kamnoloma in redno kontrolo obtežitve tovornjakov. Pričakujejo tudi, da bodo pristojni poskrbeli za ugotavljanje vpliva izkopavanj in miniranj na stanje podtalnice in vodnih virov. Od Občine Radovljica zahtevajo, da vsa sredstva, ki jih od kamnoloma pridobi s koncesnino, nameni izključno Lipniški dolini, od koncesionarja, družbe GGD, pa zagotovilo, da vsako leto del dobička, ki ga ustvari z dejavnostjo v kamnolomu, nameni razvoju Kamne Gorice.

Kot pravi radovljiški župan Ciril Globočnik, bo občina vse pripombe, ki so bile podane v času razgrnitve, tudi protestno pismo, preverila in se do njih opredelila, glede na sprejeta stališča do pripomb pa se bo nadaljeval postopek sprejemanja OPPN. Ob tem opozarja, da koncesijo za kamnolom podeljuje država.

»Kot vem, gre v Kamni Gorici za posebno kamnino, ki je ni mogoče pridobivati nikjer drugje v Sloveniji, zato je kamnolom strateškega pomena v državnem, ne v lokalnem smislu. Prepričan sem, da bo koncesionar storil vse, da bodo zadovoljni tudi krajani, prav tako imamo zagotovilo direkcije za ceste, da bo Lipniška dolina dobila cestne povezave, kakršne ji pripadajo. Že v prihodnjem letu se bo tako začel graditi drugi del resnično kritičnega odseka ceste na Lancovem, kar bo velika pridobitev za celotno dolino.«

Protestno pismo so prejeli tudi v družbi GGD, ki kot koncesionar izkorišča kamnogoriški kamnolom. »Do njega se bomo, tako kot do vseh ostalih pripomb, prejetih v času javne razgrnitve predmetnega OPPN, opredelili v stališčih do pripomb,« so pojasnili v Gorenjski gradbeni družbi.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / sreda, 16. marec 2016 / 12:06

Toliko gregorčkov svet še ni videl

Nekaj posebnega je bilo letos gregorjevo tudi zaradi osemsto gregorčkovih hišic, projekta Osnovne šole Tržič. Toliko gregorčkov na enem mestu na svetu ni naredil še nihče.

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / petek, 30. maj 2008 / 07:00

Priznanja za dobrote

V ponedeljek se je na Ptuju končala 19. državna razstava Dobrote slovenskih kmetij, na kateri so podelili tudi priznanja za najbolje ocenjene kmečke prehranske izdelke.

Gospodarstvo / petek, 30. maj 2008 / 07:00

Posvet o turizmu na podeželju

Bled - Združenje turističnih kmetij Slovenije in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije sta včeraj pripravila na Bledu posvet z naslovom Turizem na podeželju v Evropi – pričakova...

Gospodarstvo / petek, 30. maj 2008 / 07:00

Skimar bo poslej Elan Group

Družbeniki Elanove krovne družbe so se odločili spremeniti ime v Skupino Elan oziroma Elan Group.

Splošno / petek, 30. maj 2008 / 07:00

Mnenja občinskih svetnikov

Referendum o pokrajinah (Saša Kristan, svetnica SDS) Zgodba o pokrajinah se v Državnem zboru nadaljuje že vse od sredine prejšnjega desetle...

Splošno / petek, 30. maj 2008 / 07:00

Anketa: Nove kazni so pretirane

Mineva mesec dni, odkar so kazni za prekrške na naših cestah občutno višje. Naše sogovornike, ki so se prejšnji teden z motorji pripeljali na moto zbor v Besnico, smo vprašali, ali so zato na cesti bo...