Tomo Zupan – »najuglednejši narodov svečenik«

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: GG Plus / nedelja, 25. december 2016 / 11:38

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (79)

Tomu Zupanu, ki se je rodil 21. decembra 1839 v Smokuču, so pravili »naš najuglednejši narodov svečenik in najstarejši pismeni Slovenec … naslednik slovanskih apostolov«. Njegov oče Matija je bil posestnik in trgovec s suknom, mati Marija pa Prešernova sestrična, rojena Fertin.

Zupan je življenje in delo posvetil svojemu narodu. Bil je častni meščan Ljubljane in Kranja, častni občan Naklega, častni svetnik, apostolski protonotar, od leta 1898 papežev tajni komornik in od leta 1907 častni član Ciril-Metodovega društva. V letih 1862–1867 je bil prefekt v Alojzijevišču, kjer je med obiskovanjem ljubljanske klasične gimnazije bival tudi sam. V tem času je zasebno študiral staro cerkveno slovanščino in slovenščino.

Leta 1869 je opravil zrelostni izpit iz slovenskega jezika pri Franu Miklošiču na Dunaju, leto prej pa enak izpit iz verouka v Ljubljani. Po približno tridesetletnem poučevanju obeh predmetov po različnih šolah v Ljubljani in Kranju je v letih 1881–1893 je ponovno služboval kot vodja Alojzijevišča. Kot član deželnega šolskega sveta se je v letih 1882–1894 zavzemal za slovenski učni jezik. Ko je bil leta 1893 razrešen, se je užaljen zaman potegoval za bibliotekarsko mesto v Licejski knjižnici, današnjem NUK-u (Narodna in univerzitetna knjižnica). Po upokojitvi je živel na svojem gradu na Okroglem in vsestransko dejaven dočakal visoko starost 98 let. Svoj gradič na Okroglem je zapustil slepim, saj je v starosti tudi sam izgubil vid. Umrl je 8. marca 1937 na Okroglem blizu Kranja, pokopan pa je na Žalah v Ljubljani ob cerkvi sv. Križa, v istem grobu kot Prešernova sestra Lenka.

Ker je bil Prešernov sorodnik, se je vse življenje ukvarjal s prešernoslovjem. Zbiral je zlasti podatke o pesnikovem rodu in njegovih znancih. Sestavil je rodovnik Prešernove družine po očetovi in materini strani in ga večkrat predelal. Vztrajno je iskal informatorje, ki so bili s pesnikom v sorodu (Katra Černe, Marijana Grom, Ivan Fertin, Vida Jeraj, Ivan Svetina) ali so ga osebno poznali (J. Grabrijan, Betty Kogl, Angela Koprinsky, Karel Šavnik, Johana Wohlmuth). Poglavitni Zupanov poročevalec je bila Prešernova sestra Lenka. Z njo se je načrtno pogovarjal v letih 1878–1890. Pripoved je skoraj dobesedno zapisal, v letih 1912–1925 pa je besedilo dopolnjeval.

Kot vzgojitelj je pripravljal knjigo o lepem vedenju. Zaradi nastopov proti nemški politiki in rahlo svobodnjaških nazorov je doživljal hude napade, tudi posameznikov iz katoliškega tabora.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Stražišču pri Kranju se je 20. 12. 1792 rodil prostozidar, vitez s Khislsteina Sigismund Pagliaruzzi. Leta 1809 je kupil v Ljubljani Szogyenyev (Cekinov) grad, kjer je bil domači učitelj (za hrano in stanovanje) tudi France Prešeren.

V Žužemberku se je 20. 12. 1861 rodil politik in zdravnik, kamniški župan Julij (Julius) Dereani.

V Češnjevku pri Cerkljah na Gorenjskem se je 20. 12. 1884 rodil gospodarski strokovnjak Janko Hacin. Kot izvedenec vlade je sodeloval na več mednarodnih konferencah.

V Prašah se je 21. 12. 1853 rodil pesnik Ivan Jenko, brat Simona Jenka.

V Kranju se je 24. 12. 1882 rodil dermatovenerolog Pavel Šavnik. Leta 1923 je postal redni profesor dermatovenerologije na Medicinski fakulteti v Zagrebu in tudi predstojnik klinike.