Tisočkrat okrog Blejskega jezera

Besedilo: Maja Bertoncelj
Kategorija: Rekreacija / petek, 23. december 2016 / 10:29

Uroša Kralja, Blejca, ki živi v Radovljici, letos zaznamuje številka tisoč. Odločil se je preteči tisoč krogov okrog Blejskega jezera, kar mu je že uspelo, sestavil je sestavljanko z motivom Blejskega jezera s tisoč koščki in zbral tisoč evrov za projekt Botrstvo. Okrog jezera teče še naprej in do konca leta bi rad mejnik dvignil na 1080 krogov.

Za letos ste si zadali izziv preteči tisoč krogov okrog Blejskega jezera. Kako je prišlo do te odločitve?

»Precej spontano in bolj kot ne slučajno. Konec lanskega leta sem začel prakticirati tek v zgodnjih jutranjih urah, že pred službo. V mislih sem začel malo računati, koliko povprečno krogov na teden bi bilo treba narediti, da bi jih v enem letu naredil na primer tisoč. Leta 2008 sem jih sicer že naredil 855, takrat brez kakršnegakoli vnaprej določenega cilja, in nato sedem let živel v prepričanju, da več se pa ne da. Potem sem v trgovini naletel na sestavljanko z motivom Blejskega jezera s tisoč delčki in odločitev je bila na dlani: za vsak krog bom dodal en košček in ni vrag, da sestavljanke ne sestavim v enem letu.«

Je bil to vas prvi rekreativni izziv?

»Pred leti sem že nabiral kljukice v vzponih do Sankaške koče na Sv. Petru nad Begunjami pa do Roblekovega doma na Begunjščici, in kot rečeno, tudi okrog jezera sem že krožil dokaj intenzivno. A tako 'priden' v preteklih letih vendarle nisem bil.«

To pomeni, da ste šli okrog jezera večkrat na dan. Kolikokrat največkrat? Se je bilo težko motivirati?

»Večino krogov sem naredil v zgodnjih jutranjih urah, popoldne v glavnem tiste, pri katerih se mi pridruži žena Tina oziroma največkrat gremo kar vsi štirje, torej še hčerka Kristina in sin Dominik, onadva sicer s pomočjo poganjalca, skiroja oziroma kolesa, Dominik občasno tudi kar na mojih ramenih, tako da sem na ta način naredil tudi kar nekaj treningov za moč. Posebnih problemov z voljo oziroma motivacijo nisem imel. Zelo me razveseljuje tudi dejstvo, da se je očitno telo sprijaznilo z vsem skupaj, in odkar tečem praktično vsak dan, nimam nobenih poškodb, in, vsaj občutek je tak, tudi energije za službene obveznosti je več. Če se prav spomnim, sem največ krogov v enem dnevu naredil šest. Kakšno drugo leto pa že tudi po deset.«

Kdaj je tek okoli Blejskega jezera najlepši?

»Čisto vsak čas dneva ima svoje čare in tudi vsak letni čas. Najlepše je na kakšno jasno nedeljo zjutraj, ko sonce ravno prikuka iznad obzorja.«

Vam je bil ta cilj sčasoma v breme ali izziv?

»Nekaj vztrajnosti in telesne vzdržljivosti ter seveda časa je že treba imeti, a verjetno obstaja precej ljudi, ki bi zadevo tudi izvedli, če bi si jo že ravno zadali kot neko fiksno idejo. Vse skupaj mi ni predstavljalo prav nobenega bremena, če pa bi mi, bi takoj nehal. Ne nazadnje gre zgolj in samo za nekoliko intenzivnejšo rekreacijo, ki naj bi me psihično predvsem razbremenjevala in ne povzročala dodatnega stresa, poleg tega pa za cilj, ki sem ga zastavil izključno sam sebi, tudi nisem prav nikomur drugemu odgovoren, če ga ne bi izpolnil. Sem pa ravno v zadnjih dneh ugotavljal, da sem prvih osemsto krogov (skoraj točno toliko jih je bilo do odhoda na maraton v Berlinu) naredil predvsem z namenom treninga: polovico pomladi v pripravah na Istrski maraton in Radence in nato GM4O, drugo polovico pa poleti oziroma pozno jeseni, saj je sledil Ultramaraton Celje–Logarska dolina in maratoni v Berlinu, Zagrebu in Ljubljani. Vmes je bilo še sto bolj ali manj treningu oziroma regeneraciji namenjenih krogov. Nadaljnjih dvesto je bilo nato malo za ego, saj če sem rekel tisoč, jih bo tisoč, pa četudi grem z berglo okoli. In sedaj jih delam še malo za dušo. Kolikor jih še bo, jih pač bo, potihoma pa ciljam na 1080 krogov.«

Poti okrog jezera torej še nimate dovolj?

»Svojega ovala, kakor mu ljubkovalno rečem, se nikoli ne naveličam. Če že mislim, da je treba nekaj spremeniti, grem pač v nasprotno smer in je vse drugače. Na voljo imam verjetno najlepši stadion na svetu.«

Pri tisočem krogu so se vam pridružili tudi drugi tekači. Kako je bilo?

»Bilo je fino. Vesel sem, da sem s svojim projektom pritegnil toliko ljudi, nekaj prijateljev, nekaj pa tudi zgolj bežnih znancev, ki so v vsem skupaj prepoznali nekaj več in bili pripravljeni priskočiti na pomoč, ko sem si zamislil, da pa morda res ne bi teh krogov odtekel zgolj samo izključno zase. Omenil bi predvsem kolege iz društva Vitezi dobrega teka, katerega član sem tudi sam, tako za vso podporo in pomoč pri organizaciji kot pri prispevku k temu, da smo v slogu zaključili tudi dobrodelno plat zgodbe. Bi se pa na tem mestu še enkrat zahvalil tudi vsem drugim, ki niso člani društva, pa so vseeno nekaj prispevali za to, da smo trem fantom, vključenim v projekt Botrstvo, zagotovili botrstvo za celo leto 2017.«

Kot ste omenili, niste le opravili tisoč krogov okrog jezera in sestavili sestavljanke Bleda s tisoč koščki. Zbrali ste tudi tisoč evrov v dobrodelne namene. Vam vse to prinaša posebno zadovoljstvo?

»Predvsem ta zadnji del je nekaj, na kar sem resnično ponosen. Pa ne nase, saj bi verjetno te kroge naredil tako ali drugače, ampak na vse, ki sem jih omenil, torej na tiste, ki v tem niso videli samo enega prismuknjenega Joža z Bleda, ki vsak dan nekaj leta okrog jezera, ampak kot neko širšo, toliko zanimivo zgodbo, ki jo je vredno podpreti tudi finančno.«

Letos ste praznovali štirideseti rojstni dan. Ste si tudi zato zadali takšne izzive?

»Ne. Slučajno se je zgodilo ravno letos. Drugo leto bom 41, pa najbrž ne bom samo zato, ker gre za sicer z matematičnega vidika za zelo zanimivo, a po drugi strani nič preveč okroglo praštevilo, preživel celega leta na kavču.«

Ste s športom povezani že od otroštva?

»Kot otrok in tudi kot najstnik se s športom nisem kaj preveč ukvarjal. Enkrat so me sicer po nesreči, kakor sem vsaj jaz videl vse skupaj, poslali na občinsko prvenstvo v krosu v Bohinj, a se tam nisem ravno proslavil. V srednji šoli sem tekel ravno toliko, da sem na Cooperjevem testu še ujel 'zelo uspešno'. Nekoliko resneje sem začel teči šele v drugi polovici študentskih let, prve rekreativne tekaške prireditve pa sem se udeležil šele pri 26 letih, a zato takrat nisem bil malenkosten, saj sem se prijavil kar na najdaljšo, 42-kilometrsko preizkušnjo v sklopu Ljubljanskega maratona, in jo tudi uspešno zaključil.«

Kaj vam pomeni rekreacija in kaj vam je prinesla?

»Rekreacija vsekakor zavzema pomembno mesto v mojem življenju. Teka ne dojemam kot odvisnost, kar me sicer ljudje, ki vsakodnevne vadbe ne prakticirajo, pogosto sprašujejo. Pride kakšen dan, ko se mi niti pod razno ne da obuti copat, in tudi če nanese, da iz takšnih ali drugačnih razlogov ne tečem več dni zapored, nimam kakšne abstinenčne krize. Tek mi pomeni predvsem psihično sprostitev na eni in fizično vadbo na drugi strani. Mirno lahko rečem, da sem trenutno v boljši fizični kondiciji, kot sem bil pred desetimi ali petnajstimi leti. Praktično nimam poškodb in tudi moja osebna zdravnica je zelo zadovoljna z mano, saj sem jo v zadnjih treh ali celo štirih letih obiskal zgolj dvakrat, pa še to zato, da mi je podpisala potrdilo, da sem se lahko prijavil na maraton. Hkrati sem v druženjih na tekmah in vsem, kar spada zraven, spoznal mnoge čudovite ljudi in ne nazadnje obiskal kar nekaj krajev, ki jih sicer najbrž ne bi nikoli videl.«

Kot ste že omenili, se udeležujete tudi tekmovanj.

»V zadnjem času predvsem maratonov tako doma kot v tujini ter občasno kakega ultramaratona oziroma traila. V 'mlajših' letih sem bil reden gost na tekmah Gorenjskega pokala v rekreativnih tekih, ki ga sedaj žal ni več, ter tudi mnogih drugih lokalnih tekaških prireditev. Tovrstnega potrjevanja sicer danes nekako ne potrebujem več, priznam pa, da malo pogrešam prijatelje, ki jih drugje kot na takih zadevah ne srečujem pogosto.«

Imate morda že v mislih naslednji izziv?

»Če sem odkrit, ga nimam. Za zdaj moram še letošnjega pripeljati do konca. V tem trenutku mi do popravljenega končnega cilja, ki je še nekoliko bolj vezan na prej omenjeno Botrstvo, manjka še 49 krogov. Sem pa ravno prejšnji teden odkril še eno tisočdelno sestavljanko z motivom Bleda, tako da morda pa kar ponovim vajo. Po svoje znam očitno vse skupaj dovolj dobro zapakirati v odličen maratonski trening, kar potrjujejo moji letošnji rezultati, po drugi strani pa tako ali tako pravijo, da je nekaj laže doseči, kot potem obdržati. To še zlasti velja v športu, zato se mi tudi tovrstni izziv zdi kar zanimiv.«