Da ne bi dobili namenskega helikopterja, nočem niti pomisliti

Vojska in policija v skladu z uredbo Evropske komisije nimata ustreznih plovil za izvajanje prevozov Helikopterske nujne medicinske pomoči (razen policija enega), zato bo treba do konca leta 2017 najti rešitev z najemom ali nakupom ustreznih helikopterjev, opozarja vodja HNMP Brnik Uroš Lampič.

Enota Helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP) na Brniku je bila vzpostavljena kot dopolnilo zemeljskim oblikam nujne medicinske pomoči, saj je pomoč iz zraka približno trikrat hitrejša od prevoza z reševalnim vozilom in pacientu nudi udobnejši prevoz, zato je enota ključnega pomena za posredovanje v primerih možganskih in srčnih kapi, ob poškodbah hrbtenice, glave … Prvega decembra je HNMP praznovala desetletnico rednega delovanja, potem ko je v okviru pilotskega projekta začela delovati že 16. julija 2003. Pred slabimi desetimi leti je koncesijo za opravljanje primarnih helikopterskih reševalnih prevozov prejela Avto-moto zveza Slovenije (AMZS), ki je v sodelovanju z zasebnim podjetjem Flycom prevoze opravljala z namenskim reševalnim helikopterjem, a že po dveh mesecih je AMZS zaradi birokratkih zapletov in neobjave mednarodnega razpisa za helikoptersko reševanje svoj helikopter prizemljil, prevoze pa sta začasno prevzeli policija in vojska. Začasen ukrep se je tako podaljšal že na deset let. Letos je bila za HNMP vesela novica odprtje druge helikopterske baze na mariborskem letališču v novembru, z novim pravilnikom o HNMP, ki je v pripravi, naj bi končno bilo omogočeno delovanje združene ekipe gorskih reševalcev in HNMP, njihovo delo naj bi kmalu olajšal tudi dispečerski center, še vedno pa ostaja veliko vprašanje, kdaj bo HNMP spet imel na razpolago namenski helikopter. O teh vprašanjih smo se ob desetletnici njihovega rednega delovanja pogovarjali z Urošem Lampičem, vodjo enote HNMP na Brniku, ki je organizirana pri Osnovnem zdravstvu Gorenjske (OZG) oziroma pri Zdravstvenem domu Kranj.

HNMP na Brniku je poskusno začela delovati julija 2003, redno pa od 1. decembra 2006. Koliko intervencij ste v tem času opravili in katere prevladujejo?

»V 13 letih in pol smo do 1. decembra letos opravili 3228 intervencij, torej okrog 250 letno. Približno polovica naših pacientov je nenadno obolelih, druga polovica je poškodovancev.«

Kateri dogodek se vam je v dobrih 13 letih delovanja HNMP še posebej vtisnil v spomin?

»Mogoče bi omenil primer iz leta 2011, ko smo v nekem spletu okoliščin pomagali GRS, ker je bila ta zasedena. Osebi, ki je bila praktično že skoraj mrtva zaradi anafilatične reakcije, smo z ustreznimi zdravili in ukrepi pomagali. Gospa se je tedaj pripravljala na odpravo v tuja gorstva, kar je potem brez kakršnihkoli posledic tudi izvedla.«

Koliko zdravnikov in reševalcev trenutno deluje na Brniku? Ali jih je zadosti oziroma ali imate težave s pridobivanjem medicinskega osebja za delo v HNMP?

»V bazi na Brniku je trenutno 26 članov, od tega petnajst zdravnikov in enajst reševalcev. Število članov je zadostno, težav s kadrom nimamo, saj je povpraševanja za delo kar nekaj.«

Kako sicer poteka aktivacija oziroma delo zdravnikov v HNMP?

»Zdravnik prejme klic za intervencijo in skupaj z zdravnikom, ki pokliče, se odločita, ali je pomoč potrebna, kar v večini primerov je, in potem si vsi želimo, da informacije, ki jih prejmemo od prvega zdravnika, tudi držijo. Potem ekipa HNMP nadgradi, kar je potrebno za oskrbo pacienta, in ga odpelje v bolnišnico.«

Kako ste zadovoljni z opremo?

»Medicinska oprema je dobra. Kot veste, smo pred leti v svoje delo dodali tudi prenosni ultrazvok, kar pomeni, da lahko diagnostično in terapevtsko bistveno hitreje ukrepamo že na terenu.«

Z novim pravilnikom se vzpostavlja pravna podlaga za delovanje mešane ekipe HNMP in gorske reševalne službe, kar je vaša dolgoletna želja. Kakšne prednosti prinaša mešana ekipa? Ali to terja dodatna usposabljanja zdravnikov HNMP?

»Prednosti združene ekipe HNMP in Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS), v kateri bi poleg zdravnika in reševalca HNMP deloval še gorski reševalec letalec, bi bila v tem, da bi vse dni v letu lahko posredovali tudi tam, kjer pristanek helikopterja ni mogoč in se je do pomoči potrebnega treba spustiti z vitlom in ga je mogoče v helikopter na tak način tudi vkrcati. Za tak način delovanja so potrebna dodatna usposabljanja članov HNMP iz varnega gibanja v gorah in helikopterskega reševanja z uporabo vitle. Nekateri so to že opravili, nekateri na tak način delujejo že v GRZS, ostale pa usposabljanja še čakajo.«

Predvidevam torej, da je uigranost različnih služb pri helikopterskem reševanju zelo pomembna ...

»Brez tega bi bila vprašljiva varnost. Če se ne bi tako dobro poznali iz usposabljanj in rednega dela, bi bistveno težje varno opravljali svoje delo. Uigranost različnih ekip je kar zelo pomembna.«

Letos je bila vendarle vzpostavljena tudi druga helikopterska baza v Mariboru. Kaj ste z njo pridobili?

»Prebivalci severovzhodnega dela Slovenije so z njo dobili predvsem enake možnosti helikopterskega reševanja, kot so na voljo drugim.«

Kako pogosto ste doslej sploh leteli v severovzhodni del Slovenije? Ali zdaj obstaja še kakšna »črna točka«, kjer se HNMP ne izvaja?

»Ker na severovzhodu Slovenije zaradi oddaljenosti od edine baze na Brniku nismo bili časovno učinkoviti, v tem delu države praktično nismo reševali, morda skupaj okrog petkrat letno. Še vedno pa je nekaj območij s slabo cestno infrastrukturo in precej oddaljenih od ustrezne bolnišnice, od koder zdravniki ne aktivirajo HNMP iz različnih razlogov. Ob uvedbi dispečerskega sistema zdravstva takih predelov, od koder nas nikoli ne aktivirajo, ne bo več, saj bo helikopter aktiviran hkrati z ostalimi intervencijskimi službami, če bodo izpolnjeni dispečerski kriteriji.«

Ali bi bilo torej za optimalno delovanje HNMP treba odpreti še kakšno helikoptersko bazo in kje?

»Za optimalno pokritost Slovenije in hiter dostopni čas do pacienta bi bila potrebna še ena baza v Postojni.«

V pripravi je pravilnik za HNMP. Na katere težave ste opozorili ministrstvo?

»Opozorili smo predvsem na to, kar je trenutno najbolj pomembno, torej da je helikopterska flota prevoznikov večinoma stara, poleg tega pa večinoma ne izpolnjujejo zahtev, ki jih določa uredba komisije EU 965/2012, šlo naj bi za spričevalo o plovnosti helikopterjev EASA. Razlag te uredbe je veliko, zato je ministrstvo za zdravje letos na sestanek povabilo predstavnika Agencije za civilno letalstvo, ki je povedal, da oba prevoznika, vojska in policija, v skladu z omenjeno uredbo nimata ustreznih plovil za izvajanje prevozov za potrebe HNMP, razen policija enega, tako da bo treba do konca leta 2017 najti novo rešitev ali z najemom ali nakupom ustreznih helikopterjev. Gre za namenska plovila, podobno kot so namenska tudi reševalna vozila, ki so varna in imajo ustrezna pritrdilna mesta za aparature in pacienta.«

Obstoječi helikopterji torej ne morejo biti namenski?

»Ne, obstoječi helikopterji niso namenski reševalni helikopterji. Policijski AB 212/412 so stari med 30 in 40 let, vojaški le nekoliko mlajši in niso certificirani za te vrste prevozov, čeprav so npr. helikopterji tipa Bell 212/412 zelo uporabni in prostorni. Zato bo, kot kaže, treba pridobiti namenski helikopter, kar izvajalcu prevozov HNMP prinese tudi ustrezen certifikat.«

Koliko namenskih helikopterjev pa bi potrebovali?

»Tri helikopterje za dve bazi, saj je ob načrtovanih in nenačrtovanih servisih treba imeti tudi nadomesten namenski helikopter. Zavedam pa se, da bo to težko izvedljivo.«

Kaj se bo potem zgodilo, če vam do konca leta 2017 ne priskrbijo namenskega reševalnega helikopterja?

»Ne vem, na to nočem niti pomisliti.«